Po zaključeni ratifikaciji pristopne vloge za članstvo v zvezi NATO s strani Turčije, je Finska končno dobila zeleno luč. Na dan (4. april 2023) 74. obletnice obstoja Severnoatlantskega zavezništva (NATO), je na drogu pred generalštabom v Bruslju zaplapolala Finska zastava in povečala velikost zavezništva na skupnih 31 članic. Kaj priključitev Finske doprinaša zvezi NATO v vojaški sferi; kakšne so finske vojaške zmogljivosti in dodana vrednost njenih oboroženih sil zavezništvu?

Širjenje zavezništva po Skandinavskem polotoku

Vojna v Ukrajini je v Evropi sprožila val vprašanj in varnostnih groženj ter obudila stare strahove vojn in spopadov na evropskih tleh. Evropa in tudi države širše so ponovno zagnale svoje vojaške industrije, znatno povišale obrambne izdatke in pričele razmišljati v smeri novih potencialnih groženj, kar je še nedolgo nazaj veljajo za nepojmljivo. Tako imenovani “evropski mir” se je končal. NATO je okrepil svojo obrambno držo, njemu bližnji “sodelujoči” partnerici Švedska in Finska, pa sta po dolgem obdobju nevtralnosti podali svoji vlogi za priključitev zavezništvu. Švedska je trenutno še v procesu ratifikacije svoje pristopne vloge – proces, ki ga zadržuje Turčija. Medtem je Finska postopek zaključila in postala 31-ta članica zveze NATO. (1, 2, 3, 4, 5)

  • Članstvo Finske, ter kasneje tudi Švedske, v zavezništvu, bo ponudilo pomemben preskok v zmogljivostih na Arktiki, ustvarilo nordijsko trdnjavo in dodatno zadrževalo Rusijo v njenem trenutnem agresivnem imperializmu. Arktična regija je s svojimi bogatimi naravnimi viri vroča točka, saj si konkurenčne svetovne sile prizadevajo za prevlado nad omenjenimi viri. Finska – glavni oblikovalec ledolomilcev – bo imela ključno vlogo pri nadzoru meja kot eden izmed ponudnikov pomorskih sredstev za širitev zmogljivosti zavezništva na Arktiki. (1, 2)
    • Pričakuje se, da se bodo politični spopadi med arktičnimi državami in drugimi “deležniki” segreli, ko se bo polarni led talil – praktično vse večje sile tekmujejo za vpliv, s čimer se nadzor na tem območju povečuje. Finska specializirana pomorska industrija lahko igra ključno vlogo pri ponujanju rešitev za temu pripadajoče izzive (zimsko zamrzovanje voda; reševanje ponesrečencev in oprema za morebitne naftne izlive, itd.). Prav tako je država vodilni izdelovalec ledolomilcev, saj je zasnovala približno 80% vseh ledolomilcev na svetu in trenutno upravlja z 9 v državni lasti. (1)
    • Trenutno imajo članice zveze NATO na voljo le peščico ledolomilcev; večino jih poseduje Kanada. V nasprotju, ima Rusija približno 40 ledolomilcev, Kitajska pa je pravkar dobila drugega, tokrat izdelan na kitajskih tleh. Finske specializirane izkušnje s tehnologijo “lomljenja ledu” so se rodile iz nuje – vsa njena pristanišča v zimskih mesecih zamrznejo; medtem poteka približno 90% finskega uvoza in izvoza po morju. (1, 2)
  • Vključitev Finske in Švedske v NATO ne bo le izboljšala njune varnosti, temveč tudi razbremenila “ruski problem”. NATO ne pričakuje razvoja večjih konfliktov zaradi članstva Finske. Za slednjo bo glavni izziv prilagoditev obrambne politike na način, ki upošteva njene nacionalne interese, in ki te usklajuje s širšimi interesi zavezništva. Takšna obrambna politiko je trdno vpeta v širšo obrambno držo Fincev, na primer z njihovimi zmogljivostmi za vojaško odvračanje, pristopom do jedrskega orožja, odnosom do vzpostavitve NATO vojaških baz na njihovem ozemlju in na splošno ciljih celotnega zavezništva. (1, 2)
  • Finska bo z močno in neodvisno vojsko, civilno odpornostjo, proizvodnjo in izmenjavo visokotehnološke telekomunikacijske tehnologije, ter kot ena izmed vodilnih sil zahodne Evrope v topništvu, zagotavljala dodatno vojaško varnost zavezništvu. Skupaj s predvidenim članstvom njene zahodne sosede, bodo nordijske države popolnoma vključene v NATO. S tem se bo formiralo okrepljeno in integrirano severovzhodno krilo zveze, ki bo sposobno braniti evropski visoki sever, vključno z regijo Baltskega morja. (1)
    • Finska, kot tehnološko napredna država, gosti različne zmogljivosti IT industrijskega razreda, vključno s telekomunikacijami 5G in učinkovito kibernetsko varnostjo. Je obsežen ponudnik infrastrukture 5G (Nokia) – eno od treh velikih podjetij, ki zagotavljajo takšno infrastrukturo, drugi dve sta Ericsson na Švedskem in Huawei na Kitajskem; prav tako dobavlja inovativne satelitske tehnologije (ICEYE). Povrhu je finska družba, po mednarodnih standardih, relativno odporna na kibernetske napade, trenutno uvrščena na enajsto mesto v indeksu kibernetske varnosti. Širjenje njenih zmogljivosti in tehnologij v telekomunikaciji ponuja privlačne priložnosti za nabave med članicami zavezništva in širše. (1)

Finske vojaške zmogljivosti

Finska priključitev Severnoatlantskemu zavezništvu je slednje močno okrepila v vojaški sferi. Njene oborožene sile so že pred priključitvijo izpolnjevale vse potrebne pogoje in zahteve. Leta 2022 je Finska dosegala NATO zahteve po vojaškem proračunu, ki je malenkostno presegal 2%. Zavezništvo je s priključitvijo Finske povečalo svojo zemeljsko mejo z Rusko Federacijo za dodatnih 1272km k sedaj skupnim 2593km, kar v neki meri razbremenjuje varovanje NATO-ruske meje na Baltiku in Poljskem. Poleg tega je Finska pričela z izgrajevanjem ograje na svoji meji z Rusko Federacijo. (1, 2)

Kopenske sile

  • Finska je ena redkih evropskih držav, ki je obdržala naborniško vojsko skozi desetletja miru in bila previdna do svoje vzhodne sosede Rusije. V ozadju je zgodovinska izkušnja s Sovjetsko zvezo, s katero je bila v konfliktu med drugo svetovno vojno. (1)
  • S samo nekaj več kot 5,5 milijoni prebivalcev, Finska kljub temu vsako leto usposobi približno 21.000 novih nabornikov, ki postanejo del njene rezerve približno 280.000 vojakov, od katerih jih je okoli 10.000 letno vpoklicanih po rotaciji na osvežitvene tečaje. Približno 870.000 Fincev, starih med 17 in 60 let, je v primeru potrebe sposobnih služiti. Pogodbeno osebje sestavlja 12.000 ljudi, od tega 8.000 vojaškega osebja. Kopenske sile sestavlja 11 brigad (oklepna, 4 lovske, 6 pehotnih), 1 polk zračne obrambe, 7 inženirskih bataljonov, 3 komunikacijski bataljoni, 1 helikopterski bataljon in 1 bataljon za posebne namene.
  • Pehota ima dovolj strelnega orožja – jurišne puške (avtohtone RK-62 posodobljene v Rk. 95 TP), mitraljezi (sovjetsko izdelani PKM), metalci granat (ameriški M203 in nemški licenčno izdelani KRKK 2005) in protitankovsko orožje (M72 LAW, francoski APILAS, breztrzajni top kalibra 95mm S 58-61; vodeni protitankovski sistemi TOW, PSTOHJ in NLAW) – za celotno rezervo, a tudi vso potrebno opremo za bojevanje v težkih zimskih razmerah ter sisteme za nočno opazovanje in plinske maske.(1, 2)
  • Finska skupaj s Švedsko pripravlja tudi posodobitev arzenala glavne jurišne puške, predvideno do konca leta 2025. Glavni namen je poenotenje uporabe jurišne puške za obe državi, in sicer naj bi šlo za tip AR platforme v standardnem NATO kalibru 5,56x45mm, katere izdelavo bo vodilo finsko podjetje Sako.
  • Mednarodni inštitut za strateške študije je v zadnji oceni dejal, da ima Finska vsaj 800 oklepnih vozil, vključno z 200 tanki. Slednji so predvsem nemške izdelave, in sicer tipa Leopard 2A4 in 2A6, bojna vozila pehote in oklepniki, kot so BMP-2MD, XA-180 v več različicah, CV9030, pa izvirajo tako iz domače proizvodnje, kakor tudi iz “okoliške” (nekdanja Sovjetska Zveza, Švedska itd.). (1)
  • Država ima tako imenovano “najmočnejšo artilerijo v Zahodni Evropi”, ki vključuje približno 1500 različnih kosov, od tega približno 700 havbic in topov, 700 minometov ter 100 težkih in lahkih raketometov. Artilerijski sistemi obsegajo tako rekoč vse – od ameriških večcevnih samohodnih raketometov tipa M270 MLRS, samohodnih minometalcev tipa AMOS, dobro poznanih havbic 122mm 2S1 Sovjetske izdelave in celo 155mm havbic tipa K9 Južnokorejske izdelave. Za soočanje s sovražnikovim topništvom uporablja proti-artilerijske radarske sisteme ELTA. (1, 2)
  • Vojska poseduje tudi napredne kopenske protizračne sisteme, kot so NASAMS 2, francosko izdelani Crotale, izraelski MEUR, v bodočih nabavah pa je bil poleg izraelskega podjetja IAI, omenjen tudi švedski Saab in francoski Rafael. Pehota razpolaga s sistemi MANPADS tipa FIM-92C Stinger, v zalogi pa ostajajo tudi starejši sovjetski sistemi, kot sta strela in igla.

Zračne sile:

  • Leta 1971 je najemna pogodba med Finsko in Švedsko doprinesla 6 lovcev Saab J35B draken, ki so bili v uporabi do leta 2000, ko je bil tudi zadnji izmed njih razgrajen. Poleg drakenov so finske zračne sile razpolagale tudi s sovjetsko izdelanimi MiG-21, ki pa svoj konec uporabe dočakali v muzejih.
  • Sedajšnjo finsko floto F/A-18 Hornetov, oboroženih z naprednimi ameriškimi raketami, bo kmalu nadomestilo 64 združenih lovcev Lockheed Martin F-35A. Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo tudi prodajo raket zrak-zrak in zrak-zemlja v vrednosti 323 milijonov dolarjev za uporabo na finskih bojnih letalih. (1, 2)
    • Horneti so oboroženi z naprednim ameriškim strelivom, vključno z raketo zrak-zrak AIM-9 Sidewinder in križarsko raketo (ang. cruise missile) zrak-zemlja AGM-158 JASSM. (1)
  • Finska ima nerazkrito število neoboroženih dronov Orbiter-2B, ter je v postopku nakupa dodatnih 1000 do 2000 kosov, vključno s stotinami dronov Parrot Anafi USA. Poleg tega razpolaga z švicarsko-izraelskimi brezpilotniki UAV RUAG ranger, ki lahko v zraku ostanejo do 8ur.  (1, 2, 3)
  • Helikopterske enote razpolagajo s sovjetskimi Mi-8 in francoskimi NH90. Lahke ameriške helikopterje MD 500 uporablja lovski polk za posebne namene. V letu 2021 je prišlo tudi do ideje o nabavi 12 kosov bojnih helikopterjev tipa AH-64 apache, vendar dokončna odločitev še ni bila sprejeta (Revija Obramba, priloga specialist, maj 2023)

Pomorske sile

  • Geografsko gledano ima Finska približno 2760 milj dolgo obalo na Baltskem morju. S pristopom Helsinkov, predlaganim članstvom Švedske in obstoječim članstvom Estonije, Litve, Latvije ter Poljske, velja Baltsko morje po novem za “jezero Nata”. (1)
  • Finska mornarica ima poleg manjših desantnih čolnov štiri poveljniška plovila, pet minopolagalcev, osem raketnih čolnov, tri protiminska plovila, 13 minolovcev. Država pridobiva tri nove večnamenske korvete za površinski boj, ki so trenutno v gradnji in naj bi prišle v uporabo do leta 2029. (1, 2)
  • Finska mornarica razpolaga z naprednimi sistemi brez posadke, zlasti na področju protiminskih ukrepov. Natančneje to zadeva taktične brezpilotne letalnike na ravni posamezne enote. Razširja tudi zmogljivosti dolgotrajnega nadzora morja, obveščevalne zmogljivosti in povečuje število naprednih podvodnih sistemov brez posadke. (1)

NATO-ve vojaške vaje in baze na Finskem?

Letalstvo finskih oboroženih sil deluje iz baz ob mestih Rovaniemi, Kuopio in Tampere. Vse te letalske baze imajo infrastrukturo za stalno namestitev bojnih letal. Leta 2021 so na vojaški vaji Vigilant Fox v sodelovanju z britanskimi in ameriškimi silami, te baze gostile bojna letala, kot so britanski lovci Eurofighter typhoon in ameriški tankerji KS-135. S Švedsko ima Finska dogovor, da se v primeru vojaške grožnje ali izbruha vojne, letala finskega letalstva lahko razpršijo tudi na švedskih letališčih in nadomestnih vzletno-pristajalnih stezah (na Švedskem so to tudi določeni odseki avtocest). Kljub doprinešenim vojaškim zmogljivostim, dobri zgodovini odnosov in sodelovanja med zvezo NATO in Finsko (še pred njenim članstvom), se v finskem demosu vseeno pojavljajo določeni pomisleki, sproženi zaradi nedavne priključitve. Matti Pesu iz finskega inštituta za mednarodne zadeve trdi: “Od samega začetka bo ključno vključiti več zavezniških vojakov v finske nacionalne vojaške vaje. Naučiti se bo potrebno bojevati v vojnah v težkih razmerah severne Evrope. Od prvega dne mora Finska vaditi in uriti kako sprejeti zavezniške sile, kako zagotoviti tako imenovano ‘podporo države gostiteljice’. Mislim, da mora Finska zelo dobro premisliti o tem, katere so njene takojšnje prednostne naloge, koliko političnega kapitala ima, nato pa preprosto določiti prioritete. Dolgoročno je povsem možno, da bi videli nekakšno prisotnost Nata tukaj na Finskem, bodisi vnaprej nameščeno vojaško opremo in zmogljivosti iz ZDA, bodisi manjši štab ali kaj podobnega. Trenutno pa je javnost temu nenaklonjena, kar se morda lahko spremeni po nekaj letih trajajočega zavezništva.” (1, Revija Obramba, priloga specialist, maj 2023)

Dodatno branje: