MANPADS, ali prenosni sistemi protiletalske obrambe, so prenosna protizračna orožja, zasnovana za streljanje nizko letečih letal in helikopterjev. Običajno jih nosi ena oseba in so izstreljeni iz ramena. Uporabljajo infrardečo ali radarsko vodeno sledenje in ciljanje letal. Uporabljajo se v klasičnih vojaških spopadih, kot tudi v konfliktih z nevladnimi akterji po vsem svetu. Vzrok za skrb je ravno širjenje MANPADS-ov med nevladnimi akterji, ki jih lahko uporabijo za napade na civilna letala. Tekom let je ta tehnologija postalo vse bolj dostopno na črnem trgu, s čimer povzroča dodatno destabilizacijo mednarodne varnosti. (1)

Kako orožje MANPADS konča na črnem trgu?

MANPADS lahko pride na črni trg po različnih poteh. V mnogih primerih je ukradeno iz vojaških/vladnih zalog. Tihotapi se jih tudi iz držav, v katerih se jih brez mednarodnega nadzora proizvaja ali preprodaja. To so predvsem države, katere so bile pred kratkim v konfliktu in države, ki ne spoštujejo mednarodnega prava ali nimajo kontrole nad celotnim območjem države (ne-državni akterji delujejo neodvisno na svojih območjih).

Alternativni način vdora na črno tržišče, je prenos odvečnih zalog iz ene države v drugo. Ko države zmanjšujejo svoje vojaške arzenale, lahko odvečno orožje prodajo ali podarijo drugim državam, včasih z neustreznimi zaščitnimi ukrepi, ki ne preprečujejo njegovo preusmeritev v roke nedržavnih akterjev.

Ko dosežejo črni trg jih lahko kupujejo in prodajajo trgovci z orožjem, kriminalne združbe in teroristične organizacije. Zaradi pomanjkanja učinkovitega nadzora izvoznih in uvoznih mehanizmov za sledenje pošiljk streliva, je težko izslediti njegovo gibanje ter preprečiti nezakonito uporabo. (2, 3)

Zakaj je to problem?

Razpoložljivost orožja MANPADS na črnem trgu lahko odpre več dilem:

  • Grožnja civilnemu letalstvu: Urad Združenih narodov trdi, da je teroristična grožnja civilnemu letalstvu velika skrb, zlasti zaradi njihove razpoložljivosti na črnem trgu, kjer se cene gibljejo do nekaj tisoč ameriških dolarjev.
  • Destabilizacija regij: Širjenje te tehnologije lahko prispeva tudi k destabilizaciji regij, zlasti tistih, ki se že soočajo s konflikti ali politično nestabilnostjo. V poročilu organizacije Small Arms Survey je navedeno, da se uporabljajo za destabilizacijo regij zlasti tam, kjer živijo etnične ali verske skupine v neposredni bližini in kjer so ozemeljski spori.
  • Pospeševanje terorizma: Teroristične skupine lahko MANPADS “enostavno” uporabljajo za napade na vojaška in civilna letala, kar posledično povzroči veliko žrtev in gospodarsko škodo. Bela hiša je izjavila, da bi teroristična uporaba MANPADS-ov lahko povzročila novi 9.11. Ena protiletalska raketa, kupljena na črnem trgu za nekaj tisoč dolarjev, lahko ubije več sto ljudi in povzroči gospodarsko škodo v višini večih milijard dolarjev. Stroški bi bili lahko še višji, če bi se potrošniki izogibali letenju ali, če bi bila letališča dalj časa zaprta. (3, 4, 5)

Primeri uporabe MANPADS s strani ne-državnih akterjev

Somalija: Teroristična skupina al Šabab uporabljala za napade na civilna in vojaška letala. Leta 2007 je bilo nad Mogadišem (glavno mesto) sestreljeno tovorno letalo IL-76TD, pri čemer je umrlo vseh 11 članov posadke. Leta 2016 je skupina prevzela odgovornost za sestrelitev kenijskega vojaškega helikopterja.

Libija: Po padcu Gadafijevega režima leta 2011 so bile libijske zaloge MANPADS-ov izropane. Veliko tega streliva je končalo v rokah nedržavnih akterjev. Leta 2014 je militantna skupina Libijska zora sestrelila vojaški helikopter in ubila 14 vojakov.

Sirija: V Siriji naj bi različne oborožene skupine pridobile oborožitev iz zunanjih virov, tudi prek mrež nezakonite trgovine. Te skupine so MANPADS uporabile za napade na vojaška letala in druge cilje. Leta 2013 so z sestrelile sirski vojaški helikopter. (2, 3, 4, 5)

Kakšni so ukrepi za boj proti širjenju MANPADS na črnem trgu?

Države in mednarodne organizacije so sprejele več ukrepov za boj proti širjenju nezakonite opreme na črnem trgu, kot so:

  • Nadzor izvoza: Številne države so uvedle nadzor izvoza, da bi preprečile prenos MANPADS nepooblaščenim prejemnikom. Wassenaarski sporazum, večstranski režim nadzora izvoza, vključuje določbe za nadzor izvoza MANPADS-ov. Podobne ukrepe je sprejelo ameriško zunanje ministrstvo, s čimer upravljajo predpise o mednarodnem prometu z orožjem (ITAR), ki vključuje nadzor nad izvozom.
  • Uničenje in razorožitev: Prizadevanja so bila usmerjena v uničenje odvečnih in zastarelih kosov orožja ter razorožitev nedržavnih akterjev, ki ga posedujejo. Združeni narodi podpirajo programe razoroževanja v več državah, vključno z Afganistanom in Libijo. V nekaterih primerih so nedržavni akterji svoje zaloge prostovoljno predali vladnim organom. Združene države so se po vojni na Balkanu aktivno zavzemale za preprečitev prenosa MANPADS-ov na črni trg. Kot primer, je bilo med letoma 2003 in 2004, v Bosni in Hercegovini uničenih skoraj 6000 kosov.
  • Spremljanje in sledenje: Države in mednarodne organizacije so vzpostavile mehanizme za spremljanje in sledenje MANPADS-ov. Register konvencionalnega orožja Združenih narodov od držav zahteva, da poročajo o uvozu in izvozu. Tudi organizacija Small Arms Survey je razvila podatkovno zbirko, ki spremlja nezakonito trgovino.
  • Usposabljanje in krepitev zmogljivosti: Razvitejše države so pomagale nekaterim državam zavarovati njihove zaloge, s čimer se je preprečil “prenos” na črni trg in v roke nedržavnih akterjev. (3, 6, 7)

(vir)

Posledice vojne v Ukrajini

Združene države Amerike že od začetka vojne v Ukrajini dobavljajo orožje in opremo ukrajinski strani. Med to spadajo tudi MANPADS-i. Ta oprema in tehnologija lahko pomaga v vojni, vendar hkrati predstavlja dodatno grožnjo. Zaradi prevelike nakopičenosti orožja na območju Ukrajine se je začelo preprodajati na črnem trgu. Konstantin Gavrilov, vodja ruske delegacije na pogovorih o vojaški varnosti in nadzoru oborožitve na Dunaju je trdil, da se oprema, ki jo Zahod zagotavlja Ukrajini, že prodaja na črnem trgu in tudi dobavlja na Bližnji vzhod. 

V preteklosti so se MANPADS-i izgubljali, prodajali ali pa končali v arzenalih ekstremističnih skupin med vojnami ali po vojnah, kot se je zgodilo Iraku, Afganistanu in Siriji. Vojna v Ukrajini, je do sedaj največji konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. S tem se odpira možnost, da se mnogo kosov tega orožja znajde po vojni na črnem trgu (tudi v EU), kar bi pomenilo, da se jim cena zniža in slednje postane veliko bolj dostopno nedržavnim akterjem in terorističnim organizacijam. (8, 9)

Dodatno branje:

  1. Federation of American Scientists. (2021). Man-Portable Air Defense Systems (MANPADS).  https://programs.fas.org/ssp/asmp/MANPADS.html 
  2. Small Arms Survey. (2012). MANPADS on the Loose: Countering Weapons Proliferation in North Africa and the Sahel. https://www.heritage.org/arms-control/report/manpads-the-loose-countering-weapons-proliferation-north-africa-and-the-sahel 
  3. U.S. Department of State. (n.d.). International Traffic in Arms Regulations (ITAR). https://www.pmddtc.state.gov/ddtc_public?id=ddtc_public_portal_itar_landing 
  4. Rand Report. (2019). Acquisition and Use of MANPADS Against Commercial Aviation Risks, Proliferation, Mitigation, and Cost of an Attack. https://www.rand.org/content/dam/rand/pubs/research_reports/RR4300/RR4304/RAND_RR4304.pdf (pdf)
  5. Small Arms Survey. (2014). Guided light weapons reportedly held by non-state armed groups, 1998-2013. https://smallarmssurvey.org/resource/guided-light-weapons-reportedly-held-non-state-armed-groups-1998-2013 
  6. Small Arms Survey. (2022). The Illicit Possession and Transfer of MANPADS: A Global Assessment. https://smallarmssurvey.org/resource/illicit-possession-and-transfer-manpads-global-assessment 
  7. OSCE. (2023). https://www.osce.org/files/f/documents/9/3/534023.pdf (pdf)
  8. U.S. Department of State. (b.d.) MANPADS: Combating the Threat to Global Aviation https://2009-2017.state.gov/t/pm/wra/c62623.htm
  9. ‘Risk worth taking’: US rushes shoulder-fired missiles to Ukraine. (2022). https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/us-nato-allies-rush-weapons-shipment-to-ukraine