Konvencionalno bojišče v Ukrajini je razkrilo nove ugotovitve glede učinkovitosti raznovrstnih “zahodnih in vzhodnih” oborožitvenih sistemov. Razvijajo se nove terenske modifikacije orožij, z namenom izboljšav, prilagoditev in odkrivanja novih možnosti njihove uporabe za posledično prevzemanje iniciative na bojišču pred nasprotnikom.

Terenske modifikacije oborožitvenih sistemov na sodobnem bojišču

Kljub soočanju s kopico novodobnih oborožitvenih sistemov in orožij, se na bojišču pojavljajo inovativne rešitve za spopadanje z določenimi taktičnimi bojnimi izzivi, ki jih je doprineslo moderno konvencionalno bojišče. V ozadju se znova pojavlja splošna trditev o ločnici med teorijo in prakso. Šele razmere na bojišču lahko dejansko dokažejo uporabnost določenih vrst orožja, saj le te predstavljajo realne izzive s katerimi se uporaba le tega sooča, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti orožja – praktične izkušnje o učinkovitosti oborožitvenega sistema, ki jih je do potankosti težko pridobiti zgolj na vojaškem vadišču. (1, 2)

Razlogi in posledice nadgradenj in izboljšav

Vprašanje zakaj prihaja do tovrstnih modifikacij, lahko razložimo preko več dejavnikov. Prvovrstno se taktične potrebe na terenu razlikujejo med posameznimi območji spopadov. Za različna geografska območja je potrebno upoštevati elemente, kot so vpliv reliefa na doseg oborožitvenih sistemov, vidljivost tarč, učinkovitost artilerijskih izstrelkov na različnih vrstah terena,  vremenske razmere, uporaba orožja v neposredni bližini in urbanem okolju, izkušenost vojakov, ki sisteme uporabljajo, razmerje moči, obveščevalni podatki, vojaška doktrina, utrjenost položajev nasprotnih sil, itd. (1, 2, 3)

  • Modifikacije oborožitvenih sistemov so lahko namenjene spremembam in izboljšavam njihove zanesljivosti, dosega, natančnosti, razširitvi ognjene moči in potenciala, prekategoriziranju namena uporabe določene vrste orožja itd. Poleg modifikacij z namenom izboljšav je potrebno upoštevati tudi pristop, ko so določene vrste orožja in opreme nedostopne ali pa so dostopne le v manjših količinah, za kar so potrebni alternativni pristopi k reševanju taktične in bojne problematike, ki bi jo ta lahko rešila. Na tem mestu pride v poštev uporaba komercialne opreme in sredstev ter združevanje teh z deli orožja, strelivom, granatami in drugim. Tovrsten “MacGayver” pristop je lahko v pogledu stroškov in koristi izredno pomemben predvsem, ko lahko komercialni dron z ročno granato uniči več-milijonski tank. (1, 2, 3)
  • Uspešna uporaba modificiranega orožja nakazuje na vrednost in pomen ustvarjalnega pristopa k reševanju problemov s strani vojakov na taktični ravni. Kljub temu je takšno orožje podvrženo zakonom vojne in mora biti uporabljeno v skladu z metodami vojskovanja.
    • Vojaki načeloma nimajo neomejenih pravic pri izbiri sredstev in metod vojskovanja v oboroženih spopadih. Osnovno načelo – pravo oboroženih spopadov – je v središču mednarodnega prava o orožju. To zajema tudi načelo človečnosti in lahko prepoveduje uporabo določenega orožja, na primer tistega, ki povzroča odvečne poškodbe ali nepotrebno trpljenje ali pa je po svoji naravi nediskriminatorno. 
    • Orožje je lahko prepovedano tudi s posebnimi pogodbami. Trenutni mednarodni sporazumi urejajo prepovedi množice sodobnega orožja, kot so kopenske mine, kasetno strelivo, razstrelivo in bombe (ang. cluster munitions), zažigalno orožje, razširljive naboje, biološko orožje, kemično orožje in slepeče laserje. Kljub pravnim prepovedim, vojna ne pozna meja in v določeni meri vsaka izmed vpletenih strani krši prepovedi uporabe orožja, predvsem te, ki se nanašajo na uporabo kasetnih bomb in zažigalnega orožja. (1, 2, 3, 4)

Od tankovskih kletk do komercijalnih dronov

Modifikacij orožja in oborožitvenih sistemov se poslužujeta tako vojska Ruske Federacije in zasebna varnostna služba Wagner, ki podpira konvencionalne ruske sile, kot tudi vojska Ukrajine. Namenskost modifikacij se glede na vpleteni strani nekoliko razlikujejo. Vojska Ruske Federacije spremembe in izboljšave usmerja v bolj defenzivne namene, kot npr. obramba in zaščita določenih oborožitvenih sistemov, kot so tanki in oklepniki ter logistična vozila, medtem, ko se ukrajinska vojska fokusira na nekoliko bolj ofenzivne modifikacije. Slednje lahko opazimo predvsem na področju dronov, pehotnega orožja in pri modifikacijah civilnih vozil ter protizračnih sistemov. (1, 2, 3)

  • Obe strani intenzivno uporabljata brezpilotne letalnike, primarno za določanje ciljev artileriji in letalstvu. Ukrajinske sile so predvsem aktivne na tem področju, saj komercialne drone, ki so dostopni tudi civilnemu prebivalstvu, preobraža v bojne drone, ki lahko nosijo eksplozivna sredstva teže ročnih granat in manjših min, ter jih odmetavajo na nezaščitene skupine vojakov, utrjene položaje in jarke, poveljniška mesta in skladišča streliva. Pojavljajo se tudi primeri uničevanja bojnih vozil, kot so tanki, oklepniki in protizračni sistemi, ko modificirani droni odmetavajo granate skozi odprte lopute na vrhu vozil in ga s tem efektivno uničijo ali pa onesposobijo. V večini takšnih primerov gre za uporabo komercialnih vojaško prilagojenih kvadrokopterjev oziroma letalnikov z vertikalnim (navpičnim) vzletom in pristankom. (1, 2, 3, 4, 5)
  • Zahodno dobavljeni vodeni raketni protitankovski sistemi, tipov NLAW, Javelin in drugi, ki jih je prejela Ukrajina, so povzročili precejšnje izgube med oklepno tehniko vojske Ruske Federacije. Slednja se je poslužila nekaterih inovativnih kratkoročnih metod izboljševanja zaščite lastnih oklepnih sistemov in tankov, ki pa so bile v večini neposrečene. (1, 2)
    • Ena izmed prvih metod zaščite ruskih tankov se je pojavila že v zgodnjih mesecih vojne, in sicer t.i. “tankovske kletke”. To so rešetke, privarjene na strehe ruskih tankov, ki naj bi ščitile pred raketnimi projektili sistemov, kot sta NLAW in Javelin. Omenjena protioklepna sistema namreč uporabljata vodene lock-on fire & forget raketne projektile, ki potujejo po visoki trajektoriji leta, ter tank zadanejo v skoraj vertikalni smeri, t.j. na vrh kupole, kjer je oklep navadno najtanjši. V primeru NLAW, raketni projektili tank preletijo horizontalno in se sprožijo v času, ko je raketa nad tankovsko kupolo za maksimalni prebojni učinek. (1, 2, 3, 4, 5)
    • Poleg tankov so se na ruski strani pojavile tudi primeri improvizirane zaščite logističnih vozil, kot so tovornjaki, cisterne in manjši vojaški džipi. Tovrstna vozila so v veliki meri neoklopljena in lahko hitro podležejo vsem vrstam izstrelkov (tudi  avtomatskemu ognju iz pehotnega orožja). Improvizirana zaščita teh vozil obsega pritrjevanje hlodov in drugih surovih materialov na zunanjo karoserijo vozila. (1, 2)
    • V letu 2023 se je predvsem na ruski strani pojavil spekter modifikacij in montaž različnih oborožitvenih postaj in sistemov na oklepna vozila (navadno tipa MT-LB, ki na strehi premore zadosti prostora), in sicer protiladijskih topov, pehotnih vodenih raketnih sistemov, protizračnih postaj ZU-23 itd. Ukrajinska stran je oklepnike tipa MT-LB predelovala v protitankovska vozila, in sicer z montažo 100mm protitankovskega topa tipa MT-12 na streho omenjenega oklepnika. (1, 2, 3)
  • Pojavile so se tudi terenske modifikacije in nadgradnje protizračnih sistemov in helikopterjev ter v redkih primerih tudi bojnih letal.
    • Na ukrajinski strani se je v protizračni obrambi pojavila uporaba skoraj 110 let starega tipa mitraljeza PM1910 Maxim, ki so ga z modificiranimi merki za protizračno delovanje izkoristili kot protizračno orožje. Za večjo mobilnost sistema so mitraljez montirali na civilne poltovornjake. (1)
    • V redkih primerih je prišlo do ponovne uporabe raketnih tub iz uničenih ali pa zapuščenih raketnih artilerijskih sistemov BM-21. Slednje so pripadniki ukrajinske vojske uporabili kot oborožitev za nekatere helikopterje in celo bojna letala. (1)
    • Zasledimo lahko tudi pojav modifikacij protiletalskih topov, ki jih je ukrajinska vojska opremila s CCTV termalnimi kamerami v vlogi namerilnega sistema. Tako lahko video prenos kamere izvažajo na tablične računalnike, v realnem času, kar strelcu omogoča, da lahko orožje upravlja in namerja tudi iz prikritega položaja. (1)
  • Pogost pojav spreminjanja namenskosti uporabe poltovornjakov, na konfliktnih območjih, je izredno popularen in že nekoliko starejši koncept, ki pa je prisoten tudi v Ukrajini. Poltovornjak predstavlja enostavno platformo za montažo mitraljezov težkega kalibra, pehotnih protitankovskih raketnih sistemov, minometov, manjših večcevnih raketnih sistemov itd. Poleg tega vozilo omogoča dokaj visok nivo mobilnosti, ki je koristna v primerih hitrega napada in naglega umika s položaja (ang. hit-and-run tactics). Vozila, poleg modifikacij z oborožitvijo, dopolnjujejo tudi z dodatnim oklepom in terenu primerno kamuflažo. (1, 2, 3)
  • Poleg klasičnih modifikacij in opremljanja pehotnega orožja, kot je dodajanje nastavkov držal za puške, optičnih merkov, lepljenja magazinov za hitrejše polnjenje, združevanja in lepljenja ročnih granat, nastavljanja improviziranih min s pomočjo ročne granate (ang. grenade booby trap) itd., so se pojavile tudi nekoliko bolj inovativne modifikacije drugih pehotnih in protioklepnih orožij.
    • Inovativne so predvsem modifikacije protioklepnih raketometov tipa RPG-7, ki sicer segajo nazaj že nekaj let, pa vendar predstavljajo učinkovito izrabo in združevanje določenih delov orožja. Gre za predelavo klasičnih raket, ki jih izstreljuje RPG. Eksplozivna bojna glava klasične rakete se zamenja z 82mm minometno granato, ki se jo pritrdi na ustrezno modificirano palico z vzgonskim gorivom preko posebnega navoja. Takšno orožje se nato uporablja za indirektno ročno streljanje na cilj v loku. Ta metoda uporabe deviira od klasične uporabe RPG, kjer strelec navadno strelja direktno na tarčo, ki je v njegovi vidljivosti. (1, 2)
    • Ukrajinske sile uporabljajo težke mitraljeze ruskega in romunskega porekla tipa DShKM “Duška”, ki pa jih nadgrajujejo z ameriškimi ostrostrelnimi in termalnimi optikami. Takšna modifikacija predpostavlja, da se mitraljez uporablja na daljše razdalje kot ostrostrelno orožje, saj ima strelivo (kalibra 12,7mm) efektiven domet 2 km in visoko energijo krogle ter se lahko uporabi tudi za uničevanje in onesposobljanje oklepnih vozil. (1)

Dodatno branje:

Analiza dobave orožja v Donbaško regijo pred začetkom vojne (https://www.conflictarm.com/wp-content/uploads/2021/11/Weapons-of-the-war-in-Ukraine-low.pdf)