MANPADS je okrajšava za Man-Portable Air Defense Systems oz. prenosni sistem protiletalske obrambe. Gre za lahke in prenosne raketne sisteme zemlja-zrak, zasnovane za uporabo s strani posameznih vojakov ali manjših skupin. Uporabljajo se za uničenje nizko letečih letal in helikopterjev. Orožje je običajno sestavljeno iz lansirnika izstrelkov, sistema za sledenje (kot je optični ciljnik) in izstrelka. (1, 2)

Raketa se izstreli iz lanserja, proti cilju pa jo vodi sistem za sledenje. Izstrelek izsledi toplotni podpis tarče, običajno je to izpuh motorja letala. Ob udarcu se bojna glava rakete detonira in uniči cilj. (1)

MANPADS se pogosto uporabljajo v spopadih po vsem svetu, njihovo širjenje pa skrbi vlade in mednarodne organizacije. Ne predstavljajo grožnje le vojaškim letalom, ampak tudi civilnemu letalstvu, zaradi česar so potencialno orodje terorističnih organizacij. Zato so številne države uvedle nadzor izvoza in druge ukrepe za omejitev širjenja MANPADS. (2, 3)

Razvoj MANPADS od začetka do danes

MANPADS ali prenosne zračne obrambne sisteme je med drugo svetovno vojno prvič razvila nemška vojska. Zgodnji sistemi so bili po sodobnih standardih primitivni, uporabljali so se predvsem za obrambo pred zavezniškimi letali. Po vojni je več držav nadaljevalo razvoj in izpopolnjevalo tehnologijo tega orožja, med njimi tudi Sovjetska zveza, ki je postala glavni proizvajalec in dobavitelj takšnega orožja svojim zaveznikom. (1)

Prve sodobne prenosne zračne obrambne sisteme je v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja razvijalo več držav, vključno s Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. 

  • Sovjetska zveza je razvila SA-7 Strela-2, ki je bila prvič predstavljena leta 1968. 
  • Združene države so razvile raketo FIM-43 Redeye, ki je bila predstavljena leta 1969 in jo je kasneje nadomestila raketa Stinger. 
  • Danes se po vsem svetu uporabljajo številne vrste MANPADS, vključno z raketo Stinger, raketo Igla (naslednica SA-7) in FIM-92 Stinger (posodobljena različica originalne rakete Stinger).

Uporaba sistema MANPADS po svetu: (1, 2, 4)

  • Afganistan: tako sovjetske kot afganistanske sile so jih med sovjetsko-afganistansko vojno (1979-1989) uporabljale. Še danes orožje uporabljajo različne strani v konfliktu v Afganistanu.
  • Angola: Med angolsko državljansko vojno (1975-2002) so sovjetske in kubanske sile uporabljale orožje proti angolski vladi in njenim zaveznikom.
  • Irak: Manpads so uporabljale iraške sile med zalivsko vojno (1990-1991) in vojno v Iraku (2003-2011), tudi različne uporniške skupine, ter seveda Nato koalicija. 
  • Sirija: Orožje se uporablja v Sirijski državljanski vojni. Uporabljale so ga tako vladne kot opozicijske sile v sirski državljanski vojni (2011-danes).
  • Pomembno je omeniti, da se orožje uporablja v različnih nedržavnih spopadih in s strani terorističnih organizacij, kot sta Islamska država in Al-Qaeda.

Uporaba v ukrajinskem konfliktu

MANPADS so uporabljale tako ukrajinske sile kot pro-ruski separatisti v konfliktu v Ukrajini, ki se je začel že leta 2014. Po poročilih so separatistične sile orožje uporabile za sestrelitev več ukrajinskih vojaških letal, vključno s helikopterji in transportnimi letali. Ukrajinski vojski naj bi orožje povzročilo močne izgube. Ukrajinske sile naj bi uporabile MANPADS za obrambo pred separatističnimi napadi in za sestrelitev ruskih vojaških letal, ki so kršila ukrajinski zračni prostor. Po invaziji leta 2022 se je uporaba tega orožja močno povečala. Ruske sile so oborožile separatistične sile s starejšimi verzijami orožja. V Ukrajino jih pošiljajo tudi Združene države in Nato. Od pričetka konflikta se je že povečala prisotnost tega orožja na črnem trgu, kar bi lahko pomenilo, da orožje zapade v napačne roke. Določene skupine bi lahko orožje uporabile za izvajajnje terorja in za uničenje civilnih letal. (5, 6, 7)

Mednarodna prizadevanja za regulacijo orožja MANPADS

Mednarodna prizadevanja za nadzor nad širjenjem MANPADS trajajo že desetletja. Združeni Narodi so leta 2014 sprejeli mednarodne standarde za nadzor, da bi zagotovili smernice za upravljanje in omejevanje tega orožja. Številne države so uvedle nadzor izvoza in druge ukrepe za omejitev širjenja. Podpisanih je bilo več mednarodnih sporazumov za omejevanje širjenja in uporabe tega orožja. ZN pozivajo k večjemu sodelovanju med državami, z namenom, da se prepreči predajo te tehnologije v roke nedržavnim akterjem. (3) 

Več kot sto držav so imele ali še vedno imajo v svojih arsenalih MANPADS. Ti sistemi predstavljajo grožnjo civilnim in vojaškim letalom, saj jih je enostavno prevažati in uporabljati. Ameriška vlada ocenjuje, da je po vsem svetu še vedno v zalogah med 500.000 in 750.000 kosov tega orožja, vendar je težko oceniti, koliko teh sistemov je še uporabnih. Mnogi so bili proizvedeni v preteklih desetletjih in so zastareli, vendar je kljub temu veliko število takšnih sistemov še vedno operabilnih. Poleg tega so nekateri zaradi slabega upravljanja z zalogami in izgubljenih po konfliktih v rokah nevladnih skupin in terorističnih organizacij. To povečuje tveganje za teroristične napade na civilna letala. Zato je nadzor nad prodajo, prevozom in uporabo ključnega pomena za zagotavljanje varnosti letalskega prometa in preprečevanje terorističnih napadov. Kljub vsem prizadevanjem predstavljajo MANPADS še naprej grožnjo civilnim in vojaškim letalom po svetu. (8)

Dodatni viri in branje