10. februarja sta dve ruski raketi namenjeni Ukrajini prečkali Moldavski zračni prostor. Raketi sta preleteli ozemlje Moldavije in glede na izjave Ukrajine, preleteli Romunijo, ki je članica Nata; medtem romunska stran trdi, da so se gibale 35km stran od državne meje. Dogodek je podžgal strahove o razširtvi vojne.

Incident se je zgodil na dan, ko je moldavska prozahodna premierka Natalia Gavrilita, po mesecih gospodarske krize, odstopila. Premierka je trdila, da je Rusija poskušala že od začetka vojne stopnjevati napetosti v državi. Po odstopu premierke je predsednica Maia Sandu imenovala obrambnega svetovalca Dorina Receana za novega premiera. Nova vlada je zagotovila, da bo poskušala povečati raven varnosti v državi in ​​ohraniti suverenost Moldavije. Zunanje ministrstvo države je sporočilo, da je bil izstrel raket čez zračni prostor države nesprejemljiva kršitev njene suverenosti. Romunija (članica NATO) je svoje letalske sile pripravila, ko so zaznali dve bližajoči raketi. Raketi sta leteli 35 km od njenega ozemlja, medtem so ukrajinske oblasti zatrjevale, da sta vstopili v romunski zračni prostor. (1, 2)

Razlogi za naraščanje napetosti med državama

Trenja med Moldavijo in Rusko federacijo so se začela že pred Ukrajinsko vojno. Moldavija je izrazila solidarnost s svojo vzhodno sosednjo državo Ukrajino, že takoj po ruski invaziji 24. februarja 2022.

  • Moldavske oblasti so poenostavile ukrepe za sprejemanje vojnih beguncev iz Ukrajine. Država je od začetka vojne obsojala ruske napade na ukrajinsko prebivalstvo in kritično infrastrukturo. Na vsakem mednarodnem srečanju so moldavski predstavniki opozarjali na povečana varnostna tveganja za njihovo državo.

Nekdanja predsednica vlade je vodila močno prozahodno politiko, s katero se je Moldavija poskušala približat organizaciji Nato. Država je v ustavi nevtralna, vendar se želi približati evroatlantskim standardom in institucijam.

  • Odnosi z Natom so se začeli leta 1992, ko se je Moldavija pridružila Severnoatlantskemu svetu za sodelovanje. Ta forum za dialog je leta 1997 nasledil Evroatlantski partnerski svet, ter združuje vse zaveznice in partnerske države v evroatlantskem območju.
  • Dvostransko sodelovanje se je začelo, ko se je Moldavija leta 1994 pridružila programu Partnerstvo za mir (PzM). Podpora političnim reformam se je postopoma večala od leta 2006, ko je država sprejela svoj prvi dvoletni individualni partnerski akcijski načrt.
  • Na vrhu Nata v Walesu septembra 2014 so voditelji zaveznic ponudili okrepitev podpore, svetovanja in pomoči Moldaviji prek nove pobude za krepitev obrambnih in z njimi povezanih varnostnih zmogljivosti.
  • Na zahtevo moldavske vlade je bil decembra 2017 ustanovljen civilni urad NATA za zvezo v Kišinjevu, da bi spodbujal sodelovanje med Nato in Moldavijo, ter olajšal podporo reformam v državi. Moldavija je od marca 2014 dalje prispevala svoje vojake za Kosovo v operaciji KFOR. Moldavija je z bližanjem organizaciji Nato ogrozila ruske geopolitične interese v regiji. (2, 3, 4)

Pridnestrska moldavska republika – aka Transnistrija 

Dodaten razlog za naraščanje napetosti med Moldavijo in rusko federacijo je Pridnestrska republika. V Pridnestrski republike prevladuje rusko govoreče prebivalstvo. Leta 1990 je država ob razpadu Sovjetske zveze razglasila neodvisnost od Moldavije. Sledila je kratka obmejna vojna, kjer je država/regija, po premirju 1992, uspela ohraniti neodvisnost. Od takrat je več kot 1500 ruskih vojakov nameščenih v državi za ohranjanje njene suverenosti. Prozahodne vlade v Moldaviji so si prizadevale za demilitarizacijo Pridnestrske republike. Ruska oblast temu odločno nasprotuje, saj je vojska nameščena na zelo pomembnem strateškem položaju. Putin je preklical odlok iz leta 2012, kjer se je Rusija zavezala k iskanju rešitve za Pridnestrje na podlagi spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti Moldavije. (5, 6)

  • Nato nima neposredne vloge v procesu reševanja konfliktov v regiji Pridnestrja, vendar pa zaveznice pozorno spremljajo dogajanje v regiji. Po mnenju Nata mora Rusija spoštovati svoje mednarodne obveznosti, vključno s spoštovanjem ozemeljske celovitosti sosednjih držav in njihove pravice do izbire lastnih varnostnih sporazumov.
    • Na vrhu Nata leta 2022 v Madridu, so se zaveznice dogovorile o obnovitvi prilagojenih podpornih ukrepov za pomoč Moldaviji pri krepitvi njene nacionalne odpornosti in civilne pripravljenosti. Ukrepi bodo Moldaviji pomagali pri izvajanju lastnih dolgoročnih razvojnih in posodobitvenih načrtov za varnost in obrambo države. (4, 5)

Na začetku vojne, ko je Rusija izvedla napad na Ukrajino, so se pojavili strahovi, da bodo poskušale zasesti Odeso in celotno obalo do Pridnestrja – kar se ni zgodilo. V istem času je burila duhove tudi beloruska zgodba iz marca 2022, kjer je Lukashenko z javnostjo delil zemljevid, kjer naj bi bili začrtani ruski plani v smeri Moldavije. Še vedno obstaja možnost, da bi Rusija uporabila regijo za novo smer napada.

  • Glede na mnenja nekaterih, naj bi Rusija že poskušala državo vpeljat v vojno. Ob začetku ruskega napada se je poročalo o seriji skrivnostnih eksplozij, za katere so oblasti v Pridnestru trdile, da so bili krivi ukrajinski ”infiltratorji”. Napadeni naj bi bili stari radijski stebri iz sovjetskega časa in druge vojaške enote. Kijev je okrivil ruske posebne službe in opozoril, da želijo ogroziti Moldavijo in destabilizirati razmere. Rusko obrambno ministrstvo je medtem trdilo, da so krivi ukrajinski saboterji, preoblečeni v ruske vojake; napad naj bi služil kot izgovor za ukrajinski napad Pridnestra.
  • V Pridnestrju je trenutno nameščenih približno 2000 ruskih vojakov. Mnogi od njih so tam, da stražijo nekdanje sovjetsko skladišče streliva v vasi Cobasna, ki naj bi vsebovalo 20 tisoč ton orožja. Gre za največje tovrstno skladišče v Evropi. Leta 1999 se je Rusija zavezala k umiku vojakov in orožja, vendar te obljube ni izpolnila. (5, 6)

V primeru, da napetosti med Rusijo in Moldavijo prerastejo v odprt konflikt, bi to destabiliziralo celotno regijo, kjer bi lahko vojna prišla do vrat Romunije, ki je Nato članica. V tem primeru bi se nabrale dodatne skrbi glede širše eksalacije konflikta. Napad na suverenost članice Nata bi se posledično lahko aktiviral 5. člen Severnoatlantske pogodbe. Ta člen pravi, da se vsak napad na članico Nata šteje za napad na vse članice, kar bi lahko pomenilo splošno vojno med zahodom in vzhodom. Na srečo je pot do tega scenarija dolga, ter zaenkrat ni razlogov za skrbi.