EU stoji ponovno, še vedno šibka od pandemije, pred fundamentalnim izzivom svojega obstoja. Poletna brezskrbnost zakriva dejstvo, da čaka “evropsko enotnost” zimski stresstest. Pomanjkanje plina in manko električne proizvodnje bo ob koncu leta skorajda neizogibno. Nedavno sprejet kompromis, po katerem naj bi članice rezale zimsko porabo za 15% je leporečje par excellence – načrt ni obvezujoč, temveč prostovljen. Naslednji sveženj zimskih priprav naj bi se sprejel oktobra v Evropskem svetu (voditelji držav članic; =/= Svet Evrope). (1, 2, 3)

  • Kontinentu se obeta perfect storm energijskih težav. Poleg posledic pandemije in Ukrajine (visoka cena fosilnih goriv), se je našlo težave v polovici francoskih nukleark (odkrita je bila korozija cevi in pričeti remonti), poletna suša je okrnila vodotoke (manj hidroenergije in težje obratovanje termoelektrarn), Nemci zapirajo zadnje jedrske elektrarne (razmišlja se o podaljšanju obratovanja), Nizozemska je zaradi mikro-potresov znižala obseg frackinga, etc
    • Rusija je že od začetka leta zniževala dobavo plina. Sprva se je pričakovalo, da je želela s tem pospešiti zagon Nordstream 2 – po napadu na Ukrajino so se odstrli kremeljski načrti. V naslednjih mesecih je bilo odrezanih vedno več držav (Poljska, Bulgarija, ter kasneje Nemčija in Italija), ter pred nekaj tedni ustavljen skoraj ves dotok Nordstream 1. Rezultat so prazne evropske rezerve sredi največje energetske krize v zadnjem desetletju.
  • Neznanka je surovost zime, ki lahko sicer omili potrebe po energentih, vendar se tudi v najboljšem scenariju dvomi, da ne bo prišlo do pomanjkanja. Na ravni ruske dobave, se glede na stanje konflikta v Ukrajini dvomi, da bo Kremelj v bližnji prihodnosti odprl ventile.

VSI ZA ENEGA – EDEN ZA…

Nevarnost za Bruselj je (kakor vedno) neenotnost med članicami. Glede na analize je zimsko pomanjkanje praktično neizogibno – dogovorjen “prostovoljni” rez 15% ne zadostuje. V kolikor se na oktobrskem srečanju Evropskega sveta ne sprejeme dodatnih ukrepov, bo zima testirala (opevano) evropsko “enotnost”. V primeru dogovora se ne bo nujno preprečilo vseh težav, vendar vsaj omililo posledice, ter solidarno razdelilo “trpljenje”. Predvsem pa se bo izognilo pokolu na trgih energentov, ter preprečilo zamere med članicami.

V kolikor bo šla EU v zimo nepripravljena, bo močno nazadoval projekt skupne energijske politike – pomemben steber evropske integracije (1, 2). Če članice ne dosežejo konsenza, lahko interen “boj” za nakup plina privede do podražitevi, s čimer se dodatno zaostrijo težave za vse. Posledico so lahko tudi ideološke, saj neenotnost med krizami škoduje “kredibilnosti” evropske ideje. Izziv je nuja po konsenzu in pripravljenost na kompromise – prikazano prek primerov:

  • Nemčija se sooča s potrojitvijo cen energije. Slednje lahko omili s subvencijami in kontrolami cen, vendar ne spremeni fizičnega manka plina. Večjo količino plina lahko prihrani le, če ga odtegne nemški industriji – kar odpre malho drugih težav (sredi inflacije in svaril pred recesijo). Podaljša se lahko obratovanje zadnjih jerdrskih elektrarn in ad hoc zažene mothballed termoelektrarne, vendar se morajo v tem primeru zeleni (koalicijski partnerji) odpovedati temeljnim členom svojega programa. (1, 2, 3)
  • Španija lahko odstopi poceni alžirski plin preostali Evropi prek plinovodov, ter v zameno raje maksimalno izkoristi pristaniške LNG terminale. V tem primeru bi morala kupovati dražji plin, s čimer se mora v Bruslju poskrbeti za kompenzacijo.
  • Nizozemski fracking je (po pričakovanjih) privedel do potresov in ekoloških težav. Namesto obljubljene ukinitve, lahko vlada odobri dodatne vrtine, v kolikor se seveda kompenzira lokalno prebivalstvo.

Zimske priprave niso vprašanje nekaj ukrepov, temveč širokega spektra ukrepov na ravni celotne EU in posameznih članic. Ugibanja so pred oktoberskim srečanjem nesmiselna. Glavni caveat celotne zgodbe je, da ima EU nakopičeno prgišče notranjih težav in slab track record solidarnosti med krizami. Inflacija, nevarnost recesije, padec Draghija v visoko zadolženi Italiji, potencialen veto Orbana, zamrznjena širitev na nestabilnem Balkanu, nejasno obrambno politiko etc. Iskanje “zimskega kompromisa” bo nedvomno pestro.