Leak osnutka sodbe vrhovnega sodišča ZDA, ki bi/bo razveljavilo 50 let staro zvezno sodbo o pravici do splava (Roe v Wade), je privedel do vsesplošnega družbenega backlasha. Odločitev podpira v anketah cca tretjina Američanov – “srce” gibanja je skrajno krilo ameriških konservativcev, ki ima nesorazmeren vpliv na politiko republikanske stranke (GOP).

Prihajajoča odločitev vrhovnega sodišča je “dosežek” petih desetletij truda nazadnjaške religiozne drhali (večinsko evangeličani), skupaj s histerijo kulturnega boja, alternativne realnosti desnih medijev (Fox News, OAN), posledica ekonomskega centrizma demokratov in republikancev (oboji so ekonomsko liberalni; politično se razlikujejo in tekmujejo le na “kulturno-družbenem” področju, kot je enakost spolov, rase, LGBT, etc), ter nenazadnje MAGA kulta, čigar talka je republikanska stranka. (1, 2, 3, 4, 5, 6)

Ideologija sama ni le čezlužna norost. Mnogo pravic, ki jih v liberalnem svetu štejemo za samoumevne, dejansko niso. Tudi v Evropi se najde zgodbe o nazadovanju pravice do splava – Poljska, Madžarska, Bavarska, Hrvaška, etc., tudi lokalno imamo prisotne “pro-life” klero-butalce.

PS Razlaga slike, oziroma zakaj je obešalnik simbol boja za pravico do splava v ZDA? Ker so ženske pred RvW (1973) iz obupa opravljale nevarne back-alley/amaterske splave – obešalnik je možno raztegnit in uporabit kot “strgalo”. Rezultat je bila množica smrti zaradi krvavitev in sepse.

TLDR

  • Pravica do splava v ZDA ni zapisana v ustavi, temveč je bil dovoljen na federalni ravni prek sodb vrhovnega sodišča. Landmark sodba je bil Roe v Wade iz 1973; v ozadju so še druge.
    • Osnutek, ki je razburil javnost, bi odpravil RvW, s čimer bi pravica do splava padla na zakonsko raven posameznih zveznih držav.
      • Na PR ravni se sodišče skriva za legalizmom – uradno niso proti splavu, temveč načinu kodifikacije le-tega. Namesto sodbe vrhovnega sodišča, se naj materija ureja na ravni zveznih držav, oz prek federalne ravni v kolikor kongres sprejme zakon ali amandma ustave.
    • Nekatere izmed njih imajo že dlje omejujočo zakonodajo (eg: defunding in omejevanje dostopa do klinik; manj kot deset klinik v zveznih državah večjih od Nemčije; teksaški bullshit s civilnimi tožbami; etc).
    • Stanje je ponekod že slabo. Brez RvW, bo cca 20 zveznih držav prešlo na zakonsko stanje splava izpred 50 let (beri: medieval). Dodatna niansa je ameriška razslojenost – za premožnejše sloje bo splav ostal dostopen – “nekaj dni dopusta + izlet v drugo zvezno državo”. Ukinitev bo medtem neprimerljivo huje prizadela revnejše prebivalstvo, kar ima v ameriškem kontekstu neposredno rasno komponento – povprečno premoženje bele družine je 170k$; afro-ameriške cca 15k$.
  • Politični “sponzorji” nazadnjaštva so seveda republikanci. Ironija je, da odločitev sodišča ne slavijo, temveč se brainwash desnih medijev osredotoča na “ilegalnost” leaka. Zavedajo se namreč, da je ukinitev pravice do splava med večino Američanov, kakor tudi med zajetnim delom republikancev, nepopularna.
  • Širši kontekst (politikanstvo med strankama; politiziranje sodišč; vpliv MAGA kulta; etc) je razložen v naslednji točki. Kratkoročno se bodo novembra odvile midterm volitve, ki lahko spremenijo ravnovesje moči v kongresu. Bidenu/demokratom je zaradi internega “izdajstva” dveh demokratov, inflacije, ter ostalih težav, kazalo izjemno slabo. Sedaj se odpira možnost, da so republikanci “šli predaleč”, oziroma so se ustrelili v lastno nogo – pravico do splava podpira cca 65% američanov. Novembrske midterm volitve ne bodo le zakoličile preostanek bidenovega mandata, temveč začrtale dolgoročno pot federacije.
    • Demokrati se težko zgovarjajo na nemoč. Na papirju imajo večino za uzakonjenje RvW na federalni ravni – vendar bi morali najprej ukiniti filibuster, ki paralizira delovanje kongresa že desetletje. Težava sta dva quislinga iz lastnih vrst, ter lastna “potreba” za filibuster v kolikor izgubijo kongres.

KONTEKST

  • Zgodovinski trend, ki je pripeljal do trenutnega stanje je seveda neoliberalizem, oziroma njegova  transformacija politične krajine v centrizem. Republikanci so zgodovinsko stranka bogatejših in korporativizma, nižjih davkov, ter manjše socialne varnosti, etc. Demokrati se s Clintonom prav tako pridružijo centrističnemu trendu, vendar so družbeno-kulturno moderni vsaj glede enakopravnosti spolov, pravice do splava, enakosti LGBT skupnosti, etc.
  • Ker so naštete ekonomske politike slabe za veliko večino Američanov, ter je mainstream krilo obeh strank v žepu kapitala, se politični boj (aka volilne kampanje) preseli na družbeno-kulturno raven pravic in vrednot – krivi sta obe stranki. Razlika je le, da republikanci nagovarjajo nazadnjaške ideje, medtem se demokrati skrivajo za progresivnejšimi.
    • Dodatna niansa republikanske stranke je, da njihovi predsedniški kandidati že desetletja niso prejeli večine vseh glasov – zmage so rezultat elektorskega sistema, gerrymandering, voter supression zakonov, etc. Del republikanske baze, nujne za zmago, je 10-20% nazadnjaških fringe volivcev – aka ameriški Talibani. Brez ugajanja njim, republikanski kandidat skorajda nima možnosti za nominacija ali zmago – s tem imajo radikalci, kljub majhnemu številu, nadpovprečen vpliv na ideologijo/politiko celotne stranke.
    • Prav tako se mora izpostaviti, da se “pro-life” gibanje ni pojavilo na sceni pod Trumpom ali Bushem, temveč takoj po RvW in vstopilo v politiko že z nastopom Reagana (reagan coalition, 2). Razveljavitev, ki trenutno razburja ameriško javnost, je torej rezultat petih desetletij naporov.
    • Trenutna poteza je “plačilo” zvestobe ameriške religiozne desnice. Vsa leta so podpirali moralno sporne kandidate, na čelu s Trumpom, ki je antipol krščanskih vrendnot – v zameno republikanci izpolnjujejo njihovo trogloditsko agendo.
      • Zadnjih 50 let zajema širok spekter potez. Pro-life fanatiki so tekom desetletij načrtno sprožali pravne spore z namenom, da pridejo pred vrhovno sodišče, ki lahko ponovno razsodijo RvW. Na ravni zveznih držav imajo mnoge copy&paste zakone za omejevanje dostopa do splava. Na federalni ravni se je v zdravstvene proračune umeščalo klavzule za prepoved financiranja splavov, ipd. Kapital v ozadju pro-life sekte je pomagal pri kampanji radikalnih predstavnikov, ustanavljal civilna gibanja za mobilizacijo družbe, etc – rezultat je skrajno krilo predstavnikov tako v DC, kakor tudi v zveznih parlamentih.
      • Ključen del zgodbe je napad/politizacija sodišč – kako lahko država, kjer 65% ljudi podpira splav, pride do ustavnega sodišča, ki je 6:3 za omejevanje splava. (Kako lahko država, kjer 80+% ljudi podpira background check ob nakupu orožja, slednje nima v federalnem zakonu…) Strategija je bila dolgoročna…
        • Obama je izgubil kongres na midterm volitvah 2010 – od tiste točke dalje, so republikanci izkoriščali filibuster (obskuren kongresni manever, ki prepreči glasovanje, v kolikor nima nasprotna stran skoraj 2/3 večine) ter preprečili nominacijo več kot 100 federalnih sodnikov – zadnje leto Obaminega mandata so preprečili nominacijo vrhovnega sodnika.
        • Med Trumpovim mandatom umreta dva vrhovna sodnika, med njima dva meseca pred volitvami RBG. Republikanci torej nastavijo zadnje tri vrhovne sodnike – zadnjo (Amy Barret) osem dni pred volitvami 2020, kjer zmaga Biden.
        • Povrhu so vsi trije sodniki med zagovorom pred kongresom lagali, oziroma izražali podporo pravici do splava. Dodatna ironija je, da so bili potrjeni kljub (deloma) sporni preteklosti (osebno in juristično) in dejstvu, da je bilo vsem opazovalcem jasna prihodnja nazadnjaškost sodišča.
        • Za piko na i imajo doživljenjske mandate – o čemer se je svarilo že med Trumpovim mandatom – ameriško vrhovno sodišče je konservativno vsaj za 1-2 generacije. Teoretično lahko demokratski kongres sicer poveča število sodnikov (packing the court), s čimer lahko demokrati prevesijo sodišče sebi v prid. Pojavljajo se govorice, da je poteza v pripravi, vendar bo pot v vsakem primeru dolga in prispevala k politični polarizaciji družbe, ter odprla Pandorino skrinjico. Če demokrati dodajo štiri vrhovne sodnike za večino, se ne rabi ugibati, kaj bodo naredili republikanci v kolikor dobijo večino v kongresu.
  • Na delu je še vedno MAGA kult, ki nima lastne ideologije, temveč temelji na populizmu za prevzem oblasti. Republikanci ostajajo talci pošasti, ki so jo pomagali ustvarit. Podpora Kaligule je, glede na politično razklanost ameriške družbe, za njih edina pot do volilnih zmag. (1, 2, 3)
    • Volitve 2016 bodo verjetno obveljale za političen mejnik. Demokrati so po “medlih” (beri: sredinskih) letih Obame, z nominacijo Hillary stavili na taktiko “manjšega zla” (ter zatrli realne možnosti Sandersa). Republikanska stran je šla medtem v pakt s hudičem. Njihovi klasični kandidati (tipa Romney in Bush) so izgubljali zoper Kaligulo (in Hillary) – Trump je bil njihova edina možnost za prevzem oblasti. K Trumpu pripomore še desetletna histerizacija republikanske baze (Fox News, et al), ki jo Trump sprida izkoristi in katapultira v MAGA realnost; pomaga infotainment novičarstvo, saj mu celoten spekter namenja preveč časa; svoje prispeva digitalna doba in internet – direktna komunikacija avtokratov s svojimi podaniki je predpogoj “kulturnih revolucij”. Trenutno imamo Twitter, pred pol stoletja je bila za druge orodje “mala rdeča knjižica“.
    • “Pakt” je bil uspešen. Trumpova kleptokracija in reality drama je zaposlovala politični diskurz, medtem so republikanci v ozadju nadaljevali z neoliberalizmom in kulturnim nazadnjaštvom. Šele 6. januarja so se zavedli dejstva, med pozivanjem Kaligule k odpoklicu množice, da nimajo kontrole nad Trumpom, niti nad (skrajnim delom) svojih volivcev.
  • Preiskava 6. januarja je v javnost prinesla mnoštvo neizpodbitnih dokazov, da je Trumpova klika poskušala izvesti državni udar – vendar bila na srečo preveč nesposobna. Sočasno prihajajo na dan posnetki in sporočila republikanskega vodstva, ki privatno Trumpa sovraži, vendar se javno klečeplazijo; na voljo so še interni pogovori “udarnikov”, ki kažejo njihovo neumnost in norost. (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21)
    • Uporaba izraza “talka MAGA kulta” ni mišljeno kot pretiravanje. Ravno v pripravah na midterm volitve se jasno kaže, da anti-Trump republikanski kandidati nimajo možnosti za nominacijo ali zmago. Mnogo njih požira svoje predhodne kritike med klanjanjem il Duceju.
    • Trump obljublja kandidaturo 2024 in ostaja v danem trenutku nedvomno kingmaker republikanske stranke. Natančnejših obeti ni možno narediti. Vse od izgubljenih predsedniških volitev ostajajo prvi oprijemljiv mejnik midterm volitve prihajajočega novembra. V kolikor bodo slavili MAGA kandidati, bo Trump ostal spiritualni vodja republikancev. Seveda se lahko zgodijo tudi naključni zasuki – od infarkta, do incidenta ali zgodbe, ki bi Trumpu porušila podporo – vendar o teh nima smisla ugibat.