mackinder heartland

SVET:

  • COV pandemija prehaja v fazo endemičnosti.
    • V Nemčiji se kaže preplet desnega populizma in antivaxx zablod, saj nabira AfD volivce prek širjenja anti-cepilnih laži.
    • Kanadski “konvoj svobode” je podžgal antivaxx gorečneže po svetu. Seveda se ignorira, da je 80% Kanadčanov polno cepljenih. Med drugim so na demonstracijah visele confederate zastave, kar odraža nivo lumpen upora.
    • Kitajska in Tajvan nadaljujeta z zerocov strategijo, četudi znanost dvomi, da je glede na omikron izvedljiva.
    • V Indiji prihajajo na plano “cov okostnjaki”. Vodstvu se očita, da je 2020 zavlačevalo z uvedbo ukrepov in kasneje prikrivalo obseg smrti.
    • V Afganistanu prihaja do vala cov okužb. Zaradi kaosa v državi in razsula v zdravstvenem sistemu je situacija humanitaren poraz.
  • V imenu omejevanja klimatskih sprememb se opeva onshoring izkopa rudnin kot sta litij in kobalt. Oba sta nujna za baterije, ki so ključen člen naporov glede obnovljive proizvodnje elektrike. Problem je, da onshoring izkopa sam po sebi ne zniža okoljskih posledic, temveč je potrebna tudi strožja regulacija.
  • Eksperti za klimo opozarjajo pred neljubo, vendar neizogibno dilemo – “zmerne” klimatske cilje 1.5C segrevanja, bo človeštvo najverjetneje prekoračilo. Poleg preventive bo potrebno v naslednjih desetletjih pripraviti družbe in države na soočenje s posledicami.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Nemška zunanja politika ohranja svojo nevtralnost glede Kitajske, ki ostaja med njenimi najpomembnejšimi gospodarskimi partnerji. Podobni očitki se pojavljajo sedaj še zaradi ukrajinske krize (1, 2).
  • BoJo se zaenkrat drži na oblasti. Ironija je vrhunska, saj bo po letih škandalov in slabega vodstva, na koncu odletel zaradi partygate zgodbe, ki še zdaleč ni največja norost njegovega mandata.
  • Macron ostaja pro-EU med volilno kampanjo. Sočasno aktivno izgrajuje svoj “državniški” pedigre v diplomaciji po ME in pri ukrajinski krizi (1, 2), vendar v smeri de Gaulle politike (poenostavljeno evropski kontinent samostojnejši glede na anglo-saksonski svet).
  • Madžarske volitve obetajo težava za Orbana, saj je opozicija po letih razkolov, združena za enim kandidatom.
  • Litva se je znašla pod kitajskimi sankcijami zaradi priznanje Tajvana. Podobno se je oddaljila tudi Finska, ki je do nedavnega veljala za pragmatičnega kitajskega partnerja.
  • Kriza med Ukrajino in Rusijo se po tednih histerije postopoma umirja. (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20) Kremelj trdi, da je umaknil del vojaških sil. Washington o tem ni prepričan in nadaljuje z nedokazanimi svarili o ruski false flag operaciji (1, 2, 3, 4). Pred tednom se naj bi v Donetsku, časovno izjemno priročno, odkrilo masovno grobišče iz 2015.
    • Z ruske strani je trenutna poteza namenjena diplomatskemu pritisku glede več dilem, o katerih jasno govorijo že leta. V smeri Kijeva glede implementacija Minsk sporazuma; v smeri EU in NATA (skupaj z ZDA) Kremelj že dolgo išče novo varnostno paradigmo z zahodno Evropo, ki bi upoštevala multipolarnost in ustavila širitve unije in zavezništva; zaostritev je privedla tudi do diplomacije z ZDA in prvih premikov pri zastalih sporazumih o omejitvi jedrskega oboroževanja.
    • Zelensky ima zaradi krize vedno večje notranje-politične težave. V ozadju krize se odvija boj za oblast med njim in opozicijo, tako pro-evropsko in pro-rusko. Kot kandidat je Zelensky veljal za centrista in “mirovnika”, ki je obljubil normalizacijo odnosov z Rusijo; tekom mandata mu ni uspelo izpolnit obljub, oziroma najti kompromisa, ki bi bil sprejemljiv obem opozicijskim polom. Sočasno povzroča mejna kriza in strah pred invazijo, ter evakuacije tujih državljanov, vedno večje težave za ukrajinsko gospodarstvo.
    • Mnogo opazovalcev izpostavlja neenotnost na ravni EU in NATA (1). Prihaja tudi do kritike nemške (1, 2) in francoske diplomacije (1, 2).
    • Med Putinovim obiskom olimpijskih iger, je Xi sicer izrazil podporo Kremlju, četudi si želi Kitajska mirno Ukrajino za izgradnjo ekonomske poti do EU (1, 2, 3, 4).
    • Kremlju stoji ob strani tudi Belorusija, vendar le kot teritorij za premike ruske vojske. Lukashenko je že večkrat poudaril, da se beloruska vojska morebitnega konflikta ne bo udeležila.
    • ADDENDUM: “Otoplitev” zadnjih dni se je prelevila v pesimizem in zahodno pričakovanje invazije v naslednjih dneh (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16).
  • V Kazakstanu je prišlo do svežih, vendar manjših protestov. Predsednik Tokayev je že med prvotnimi izgredi odstavil več lojalistov prejšnjega predsednika, s čimer utrjuje vajeti svoje oblasti. Zaradi protestov je prav tako sprejel načrt, po katerem naj bi elite, živeče od korupcije in oligarhije, prispevale več v proračun.
  • Uzbekistansko sodno ministrstvo je opozorilo na pojav radikalnega Islama v državi.

AZIJA:

  • Biden administracija je sprostila polovico zamrznjenih sredstev, cca 3.5 milijarde $, (bivše) afganistanske vlade. Druga polovica sredstev bo razdeljena kot odškodnina žrtvam 9/11 napada. Mnogo opazovalcev smatra potezo za polom. Afganistan se po talibanskem prevzemu sooča s humanitarno katastrofo, katere vzrok je tudi pomanjkanje državnih financ. Bidenova poteza je posledično naletela na kritike (1, 2).
    • Talibanski predstavniki trdijo, da so uspešno zatrli ISK (Isis Khorasan) v večini regij. Četudi se je zmanjšala količina ISK napadov, razkrivajo interni dokumenti Talibanov njihovo zaskrbljenost, saj je skupina znana po obdobjih zatišja in reorganizacije.
    • Pakistan in Afganistan zaostrujeta mejni spor na Durand line, 2500km dolgi meji iz časa britanskega imperija, ki je razdelila afganistanski emirat od (takratne) britanske Indije; Pakistan se odcepi od Indije 1947.
  • Pakistan ima sočasno več internih težav. Premier Khan izgublja podporo; v družbi prihaja do pregona islamske Ahmadiya ločine.
  • Nazaduje varnostna situacija v Kashmirju, kjer je indijska oblast 2019 odpravila poseben status regije in pričela z zatiranjem lokalnih skupin.
  • Indija se pripravlja na “volilno” leto. Poleg predsednika in podpredsednika, ter by-election praznih mest v zveznem parlamentu, se bo odvilo še sedem volitev za regijske parlamente. Predvolilne kampanje so zaznamovane z množičnim razdeljevanjem “bonbončkov”.
    • Indijska oblast je sprejela dodatne davke na crypto donose. Sočasno se pričenja z razvojem digitalne valute.
    • Uspešna indijska zunanja politika se sooča z novimi danostmi, zaradi katerih bo težje balansirati med ZDA, Kitajsko in soseščino. Nekateri medtem Indiji očitajo, da se oddaljuje od QUAD zavezništva. Sočasno je širša regija priča oboroževalni tekmi.
  • Kitajska partija je pričela z obsežnim programom revitalizacije podeželja, s katerim se želi odpraviti nerešene probleme ravščine in nerazvitosti. Obsežen del naporov je usmerjen tudi v oskrbo s hrano.
    • Oris razvoja “demokracije s kitajskimi karakteristikami” kaže na dinamičnost kitajske družbe. Consultative democracy je sicer ohranila partijo kot osrednjo politično silo, vendar ponudila kanale za izraz težav in kritik, kar naj bi partijskemu aparatu omogočalo boljše vodenje. Ideja doseže vrh sredi 00s, ko začne stagnirati.
    • BRI ni le zunanje-politični projekt, temveč ima močne vezi z notranjim razvojem kitajske. Tudi njegov pričetek izhaja iz lokalnih projektov.
    • Kitajska diplomacija, je po mnenju nekaterih opazovalcev, omilila “napadalnost” svojih wolf warriors.
    • Kitajske vesoljske ambicije visokoleteče. Načrti so predvsem raziskovalni in ekonomski, kar lahko privede do pohitrenega tekmovanja z drugimi državami.
    • Zaradi neupoštevanja pravil LegCo zbora je bil na dva tedna zapora obsojen bivši parlamentarec iz HK. Proces in odločitev je podrpl tudi britanski sodnik. V HK prihaja tudi do erozije akademske svobode.
  • V Mjanmaru je bila obeležena prva obletnica vojaškega udara. Mnogi opazovalci si želijo, da bi tuje sile oboroževale neodvisno opozicijo.
  • Indonezija je podpisala pogodbo za nakup francoskih in britanskih vojaških letal.
  • Reka Mekong, katere struga se prične na Kitajskem in konča na jugu Vietnama, trpi že četrto leto suše.
  • V Avstraliji so prišli na dan dokumenti, ki odstirajo pot k avstraaleskemu udejstvovanju v Afganistanu.

AMERIKI:

  • Nadaljuje se družbeni in politični kaos v ZDA. Nekateri opazovalci svarijo pred nevarnostjo notranje nestabilnosti.
    • China initiative iz 2018, namenjena preprečitvi kitajskega vohunjenja in industrijske espionaže, se je znašal pod kritiko zaradi gorečnosti pregona in očitkov rasizma.
    • Mnogo analitikov zagovarja nujo po prevetritvi ameriške zunanje politike, ki bi bila primernejša razmeram moči v multipolarnem svetu 21. stoletja. Prav tako se izpostavlja, da je ZDA overstreched.
  • Argentina se je pridružila kitajskemu BRI projektu.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Erdogan je bil na obisku v Savdski Arabiji in UAE, kjer je prosjačil za ekonomsko pomoč. Sočasno je pričel normalizacijo vezi z Izraelom. Vez z EU ostaja medtem hladna in ideje o članstvu oddaljena zgodovina.
  • MBS poskuša v SA izpeljati tehnokratske reforme oblasti in ekonomije.
  • Houthiji so izvedli napad v UAE, ki je bil, skupaj z Savdijci, udeležen pri vojaškem posredovanju v Jemnu.
  • Afriška unija nadaljuje pot k vzpostavitvi kontinentalne prosto-trgovinske cone. V uporabo je stopil meddržavni plačilni sistem – aka afriški SWIFT.
  • Mednarodna skupnost, natančneje EU in ZDA, ignorira ražimsko brutalnost v Burundiju.
  • Afriška Unija in ECOWAS sta zaradi državnega udara, prekinila sodelovanje s hunto v Burkini Faso.
  • Francija je, po več mesecih slabih odnosov (1, 2), pričela z umikom vojaških sil iz Malija (1, 2, 3).

PS Dodaten INFO + kako zaobiti paywall