SVET:
- Omikron varianta je privedla do tsunamija okužb in nadaljuje z izpodrivanjem delte. Več držav presega rekorde okužb, vendar ostajajo hospitalizacije nizke glede na predhodne valove. Omikron se nedvomno širi hitreje, vendar je glede na trenutne podatke, med 20 in 80% manj nevaren. Obenem se še vedno kaže zaznavna razlika v številu hospitalizacij glede na precepljenost držav. Problem ostaja matematičen – manjši delež hospitalizacij se lahko izniči z večjo količino okužb. Znanost smatra dogajanje za prehod v endemičnost. Cepiva ostajajo ključen adut pri prvem soočenju z virusom med imunsko naivno populacijo; dolgoročno bodo “poživitveni odmerki” vsaj deloma pokriti z množico blagih okužb. Konec pandemije in prehod v endemijo postaja oprijemljivejši. (1, 2, 3, 4)
- Razvija se prilagojena cepiva; preverja se hitre teste, saj je vsaj del njih postal nezanesljiv (po svetu je stotine različnih proizvajalcev). Pandemije še ni konec, saj ni možno natančno napovedati naslednjih tednov (seveda različno med državami) – prvi omikron valovi lahko še vedno privedejo do težav za zdravstvo opustošeno po dveh letih pandemije in desetletjih rezov in neoliberalizma.
- Za natančnejšo razlago cov detajlov in situacije po svetu priporočamo sledeče poljudno-znanstvene vire:
- Podcast člana Bidenove svetovalne ekipe Michael Osterholm ter direktorja CIDRAP – Center for Infectious Disease Research and Policy univerze v Minnesoti (1).
- MicrobeTV – podcast že deset let; glavni voditelj profesor Vincent Racaniello iz univerze Columbia v NY. (1, 2)
- Klinični povzetki z Daniel Griffin, zdravnik in raziskovalec iz CU-NY.
- Q&A, kjer se odgovarja na vprašanja poslušalcev.
- This week in virology je daljši podcast z več znanstveniki iz različnih področij, ki debatirajo o detajlih študij.
- John Campbell – britanski profesor zdravstvene nege.
- IR cov prispevki od feb 2020.
- Cepilni apartheid ostaja prisoten na globalni ravni. Le 8% ljudi v revnih državah je prejelo odmerek; medtem se v razvitejših državah daje tretjega.
- Kitajska partija nadaljuje s zero-cov strategijo, ki pušča ekonomske posledice in zahteva ogromne proračunske izdatke. Prihaja tudi do naveličanja med ljudstvom. Nekateri opazovalci smatrajo zero-cov že dlje za nedosegljiv cilj. (1, 2, 3)
- Avstralska skrajna desnica nabira podporo prek hujskanja frustracij glede covid omejitev.
- Geopolitično se nadaljujejo znane teme. Kitajska sprejema pravila glede machine learning algoritmov in drugih aspektov digitalnega sveta, kar ji lahko omogoči večji vpliv na globalna pravila, ipd. Kljub “zanosu” prve faze sveže Hladne vojne med Kitajsko in ZDA, smatrajo mnogi popolen decoupling za nedosegljiv cilj. Slednje ne prepreči tekmovanja – rare earths postajajo gorivo prihodnosti.
- Japonska in Avstralija sta podpisale obrambni sporazum. Nekateri medtem presprašujejo, če lahko QUAD zavezništvo (ZDA, Indija, Japonska, Avstralija) privede do izmenjevanja obveščevalnih podatkov.
- Nemčija je v Pacifik, kot znak “podpore”, poslala “osamljeno” fregato. Širše še vedno ni jasna nemška zunanja politika glede Kitajske. Po eni strani je Nemčija tradicionalno del Zahoda in kritična do nekaterih kitajskih politik – na drugi strani je kapitalski interes in odvisnost nemškega gospodarstva (četrto največje na svetu) od izvoza in uvoza s Kitajske.
EVROPA in CENTRALNA AZIJA:
- Otočanska Brexit saga še vedno ni zaključena. Premier Johnson se sooča z zadnjimi dejanji politične burleske.
- Med francosko desnico se odvija notranji boj za volivce med staro znanko Le Pen in izzivalcem Zemmourjem.
- Italijanska politika stoji pred razpotjem. Tehnokratski premier Draghi je stabiliziral ekonomsko stanje, vendar težave še zdaleč niso odpravljene. Kot premier lažje zagotavlja naklonjenost Bruslja, kot predsednik lahko tekom sedem letnega mandata in visoke podpore med ljudstvom, pomaga pri stabilnosti italijanskega parlamenta. Italijanska politična krajina ostaja razdrobljena; na sceni niso le populisti (Five Star, Lega Nord), temveč se je na skrajni desni pojavila fašistična stranka Brothers of Italy.
- Grenlandija se naj bi ujela v kitajsko debt-trapt zanko, vendar je mnenje deljeno.
- Kitajski pritisk na Litvo zaradi diplomatskega priznanja Tajvana, je privedel do reakcije na ravni EU, ki pripravlja ACI (Anti-Coercion Instrument) instrument v odziv.
- Pogajanja med Rusko federacijo, predstavniki zahodnih držav in Ukrajine niso obrodili sadov. Kremelj je postavil neke vrste ultimat, saj išče zagotovilo, da Ukrajina ne bo postala član NATO zavezništva (1, 2, 3). Kremeljski strategiji pomaga neenotnost zahodnih deležnikov, ki ne uspejo poenotiti svojih pozicij; pripravljajo se sicer dodatne finančne sankcije zoper rusko stran, četudi se, glede na vse predhodne sankcije, dvomi v njihovo uspešnost (1, 2). Prihaja do histerije glede možnosti ruskega vojaškega posredovanja. Mnogi opazovalci dvomijo, da ima Kremelj in ruska država demografijo in politično voljo med ljudstvom za dejansko posredovanje. V zadnjih dneh naj bi prišlo do ruskega hackanja ukrajinskih državnih strani; ameriška stran svari pred false flag operacijami.
- Kazahstan se sooča z največjo politično krizo vse od neodvisnosti v 90tih. Protesti so se pričeli zaradi zvišanja cen goriv, ter se v nekaj dneh razširili po državi in privedli do izgredov v večjih mestih. Opozicija še zdaleč ni enotna, temveč sestavljena iz heterogenih skupin. Na eni strani so nekatere “podtalne” stranke in online civilna družba; na drugem ekstremu so bili obubožani sloji prebivalstva, ki so kaos izkoriščali za ropanje bank in trgovin. (datumsko – 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13)
- Cene goriva je bila le iskra, ki je sprožila nakopičene frustracije zadnjih let in desetletij (slabo ekonomsko stanje in neenakost zaradi korupcije; avtoritarna oblast; pandemija).
- Vodstvo Kazahstana je bilo deljeno med “očetom nacije” Nazarbayevem, ki je 2019 odstopil s predsedniškega mesta vendar obdržal vpliv prek vodenja varnostnega sveta, in trenutnim predsednikov Tokayevom.
- Tokayev je sprva poskusil vzpostaviti dialog s protestniki, vendar bil pri tem neuspešen. Že v naslednjih dneh je izgrednike označil za teroriste, ki prejemajo podporo iz tujine, ter na pomoč poklical sile CSTO. Rusija in druge članice so v državo napotile cca 2500 vojakov. Glede na poročila so bili uporabljeni za varovanje kritične infrastrukture, ter ne direktno zoper protestnike.
- Tokayev je prav tako zamenjal vodjo varnostnega komiteja, katerega je vodil lojalist nastavljen od Nazarbayeva. Obenem je zamenjal premiera in več članov vlade, med katerimi je bilo več obrazov blizu Nazarbayeva.
- V ozadju kazahstanskih protestov se naj bi torej odvil “mehak” coup. Tokayev naj bi izkoristil krizo za obračun z interesnimi skupinami blizu Nazarbayeve in centraliziral oblast okrog sebe. Ne gre se za popolno čistko saj je obdržal nekatere družinske člane bivšega predsednika na svojih položajih; govori se o rebalansu razmerij moči v kazahstanski oblasti.
- Glavno presenečenje je bil klic za pomoč CTSO. Nekateri smatrajo potezo za indic, da Tokayev ni bil prepričan v zvestobo svojih lastnih sil (policije in vojske). Stanje v državi je v danem trenutku stabilizirano. Posredovanje CTSO je geopolitično zmaga za Kremelj, saj se je organizacijo v zadnjih letih smatralo za papirnatega tigra (ni posredovala v spopadih med Armenijo in Azerbajdžanom). Nekateri smatrajo potezo Tokayeva za nevarno, saj lahko prekomerna navezanost na Rusijo privede do porasta nacionalizma v državi.
AZIJA:
- Prihaja do mejnih trenj med afganistanskimi Talibani in pakistansko vojsko. Prvi prav tako pomagajo svojim paštunskim bratom čez mejo – TTP (Tehreek-e-Taliban Pakistan) – ki imajo že desetletja spopade s pakistansko vojsko na severovzhodu države (tribal areas).
- Pakistanska družba in država se medtem sooča z osrednjimi izzivi tega stoletja – klimatske spremembe, hrana in geopolitika. ZN išče pet milijard $ humanitarne pomoči za Afganistan.
- Na volitvah v indijski regiji Punjab, prihaja do prepleta politike in ethničnih/verskih zamer.
- Kitajska nadaljuje s svojo heterogeno diplomacijo in mestoma nastprotujočim si nastopom na mednarodnem področju. (1, 2, 3, 4)
- Kitajska partija je v Honk Kongu zaprla opozicijski medij. V istem času so bili zapriseženi sveže izvoljeni predstavniki v leg-co volitvah, kjer ni bila dovoljena opozicija.
- ASEAN ostaja mlačen glede državnega udara v Mjanmaru.
- Nov japonski premier se sooča s posledicami Abenomics. Daljši problem ostaja tudi samodestruktivna imigracijska politika.
- Indonezija je zaradi lastnega pomanjkanja premoga omejila izvoz.
- Na Tajskem se nadaljuje politični zastoj pod premierom, ki ima le še 16% podpore.
AMERIKI:
- Obletnica vrhunca Trumpove burleske štirih let – napad na ameriški kongres – kaže po eni strani odpornost ameriškega sistema. Sočasno ostaja družba polarizirana in republikanska stranka talka MAGA kulta. (1, 2, 3, 4, 5, 6)
- Ted Cruz se je zaradi zanj neznačilnega priznavanja realnosti v kongresu, kasneje ponižal in opravičeval na FoxNews.
- Twitter je trajno suspendiral račun Marjorie Taylor Greene.
- Trump je v intervjuju z NPR (national public radio), med izpraševanjem o lažeh glede predsedniških volitvah, izvedel tantrum in prekinil zvezo.
- Bidenova podpora je še vedno izjemno nizka. V kolikor se stanje ne izboljša, lahko demokrati izgubijo tanko 50/50+1 “večino” v kongresu. Dejansko sta glavna ovira demokratov dva lastna senatorja – Manchin in Sinema.
- Zunanja politika ZDA kaže jasen zasuk v smeri Pacifika (kar odraža tudi ameriški pragmatizem na Bližnjem Vzhodu). Nekateri smatrajo ameriško strategijo za napačno, saj v tekmi s kitajsko prioritizira vojsko namesto ekonomije (1, 2).
- Argentina je po ekonomskem polomu desnega avtoritarca leta 2019 izvolila levo-sredinsko vlado. Slednja je je uspešno izkoristila rekordno covid pomoč svetovne banke in predhoden bailout za prebroditev pandemije s podpiranjem tako imenovane realne ekonomije, ter 2021 zabeležila 10% gospodarsko rast.
BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:
- Iranska jedrska pogajanja ostajajo v zastoju. Iranska stran želi najprej opustitev sankcij in več zagotovil glede spoštovanja sporazumov, medtem želi ameriška administracija, da Iranci najprej vrnejo stanje svojega programa na čas iz 2016, oz 2018. (1, 2)
- Turška politika se pod Erdoganom ni le obrnila stran od zahodnih norm, temveč se v državi nadaljuje ekonomski kolaps zaradi erdoganove ekonomske politike. (1, 2, 3, 4)
- Libija se sooča s ponovnim zdrsom v kaos zaradi (zamaknjenih) volitev, ki lahko privedejo do novih spopadov med sprtimi frakcijami.
- Maroko zaradi politične krize izgublja mednarodno podporo.
- V Sudanu se nadaljuje politični kaos. Odstopil je premier vendar se protesti na ulicah nadaljujejo. (1, 2, 3, 4)