SVET:
- Nova cov varianta povzroča po svetu preplah. Omicron je povzročil paniko zaradi količine sprememb na spike proteinu (cca 50 vs 18 delta). Večina sprememb je bila sicer zaznanih že pri alpha, beta in gamma varianti, omicron jih le združuje. V danem trenutku še ni zadosti podatkov za zanesljivo sodbo (1, 2).
- Glavna vprašanja so hitrost širjenja in potek okužbe, ter učinkovitost obstoječe zaščite (cepivo, prebolevnost). Prvi podatki kažejo na močno izboljšano kužnost in/ali fitness, kar pospešuje širjenje; prve klinične slike odražajo blažjo obliko – oboje imajo caveat emptor drobni tisk, saj so vzorci majhni in kohorte specifične. Potrebuje se vsaj nekaj tednov za širšo omicron sliko iz držav. Pričakuje se spremembe cov stanja in nove valove, vendar je za natančne napovedi glede naslednjih mesecev prezgodaj.
- Za natančnejšo razlago cov detajlov in situacije po svetu priporočamo sledeče poljudno-znanstvene vire:
- Podcast člana Bidenove svetovalne ekipe Michael Osterholm ter direktorja CIDRAP – Center for Infectious Disease Research and Policy univerze v Minnesoti (1).
- MicrobeTV – podcast že deset let; glavni voditelj profesor Vincent Racaniello iz univerze Columbia v NY. (1, 2)
- Klinični povzetki z Daniel Griffin, zdravnik in raziskovalec iz CU-NY.
- Q&A, kjer se odgovarja na vprašanja poslušalcev.
- This week in virology je daljši podcast z več znanstveniki iz različnih področij, ki debatirajo o detajlih študij.
- John Campbell – britanski profesor zdravstvene nege.
- IR cov prispevki od feb 2020.
- Mednarodna arena in geopolitika sta priča več aktivnim “krizam”:
- ZDA je organizirala “Srečanje demokracij” (democracy summit), kamor je povabila mnogo zahodnih in azijskih držav, kakor tudi deležnike iz preostalega sveta. Dogodek je jasno uperjen zoper Kitajsko, ki ni bila povabljena. Sodbe o uspešnosti iniciative so raznovrstne – nekateri analitiki dogajanje pozdravljajo, drugi smatrajo celotno dogajanje za PR, ki lahko poslabša hlad v diplomaciji. (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7)
- V ospredju pacifiške geopolitike se je znašel Tajvan, ki je ujet v Hladno vojno med celinsko Kitajsko in ZDA. Ameriška stran sicer ohranja strategic ambiguity, vendar sočasno razmišlja o dodatni (vojaški) podpori otoka, med drugim tudi preko arm Taiwan zakona, ki se nahaja v kolesjih ameriškega kongresa. Tajvan se je udeležil tudi zgoraj omenjenega democracy summit, kar je seveda sprožilo nejevoljo na strani kitajske partije.
- Nove zaveznike išče seveda tudi Kitajska, ki je prepričala vodstvo Nikaragve, da prekine z diplomatskim priznavanjem Tajvana. Pomaga ji tudi Rusija, saj sta obe državi na mednarodnem področju osameljeni (1, 2, 3, 4).
- Stanje na vzhodni ukrajinski meji, kamor je Rusija napotila 100k vojakov, prerašča v globalen diplomatski spor. Pogovor med Putinom in Bidenom ni obrodil sadov. Ameriška stran, kakor tudi evropski zavezniki, so vsi posvarili Kremelj pred eskalacijo. V ozadju trenj je zastoj Minsk sporazuma, ki si ga Ukrajina in Rusija različno razlagata. Kremelj želi zagotovilo, da bo Ukrajina ostala nevtralna ter izven NATO zavezništva, četudi izven kremeljske orbite. Prek provokacije z napotitvijo vojakov na mejo, se poskuša prek zahodnih partnerjev izvajati pritisk na Kiev. Publikacija diplomatske korespondence z evropskimi partnerji normandy formata, kaže na razočaranje ruske strani z evropskimi pogajalci. Posledično se je stavilo na direktni pogovor z washingtonsko administracijo, ki velja za “botra” Maidan revolucije. Bidenov govor, natančneje izrecna izključitev boots on the ground scenarija, je medtem privedla do preplaha med ameriškimi partnerji (1, 2, 3, 4, 5).
- Vzodna meja EU ostaja napeta tudi zaradi beloruske begunske krize (1, 2).
- ZDA mnogokrat očita Kitajski izigravanje pravil WTO, četudi je ob natančnem pregledu dejanskost drugačna.
- V geopolitiko postaja ujet tudi internet, oziroma protokoli za izmenjavo paketov.
- ZDA je organizirala “Srečanje demokracij” (democracy summit), kamor je povabila mnogo zahodnih in azijskih držav, kakor tudi deležnike iz preostalega sveta. Dogodek je jasno uperjen zoper Kitajsko, ki ni bila povabljena. Sodbe o uspešnosti iniciative so raznovrstne – nekateri analitiki dogajanje pozdravljajo, drugi smatrajo celotno dogajanje za PR, ki lahko poslabša hlad v diplomaciji. (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7)
EVROPA in CENTRALNA AZIJA:
- EU se pripravlja na reformo fiskalnih pravil, saj bodo nujne milijardne investicije v zeleni zasuk.
- LNG plin je bil več let priljubljena strategija EU za diverzifikacijo dobave in tržno določenih cen energentov. Porast cen v zadnjih mesecih je odstrla volatilnost spot trgov LNG.
- Global gateway, geopolitični projekt EU vreden 300 milijard evrov ter podoben BRI, se sicer smatra za pravilno potezo. Presprašuje se le smotrnost konkurence, namesto komplementacije, BRI.
- Več evropskih desnih strank stavi na cepilno skepso za nabiranje podpore. Zaenkrat jim strategija še ni prinesla volilnih uspehov.
- Z nastopom nove nemške vlade se ugiba o politiki novega kanclerja Sholza. Nekateri pričakujejo tršo linijo do Kitajske.
- Francijo zajema predvolilna mrzlica. Desnica je razklana med Zemmour in Le Pen. Zanimiva karakteristika francoske ideologije je republikansko pojmovanje univerzalnega državljanjstva, ki ni vezano na poreklo – sočasno sta oba islamofobna, oz strašita z radikalnim Islamom. Nekateri smatrajo Macrona za najverjetnejšega zmagovalca, saj nagovarjata Zemmour in Le Pen podobne volivce. Drugi smatrajo, da je Zemmour daleč bolj mainstream od Le Pen, saj nima “fašističnih” korenin – je žid evropskih Francozov, ki so se med Alžirsko vojno za neodvisnost preselili v Francijo. (1, 2)
- “Universal republicanism is a key element of Zemmour’s extreme ideas – which, paradoxically, are rooted in the mainstream of French politics. According to the universalistic conception of citizenship, the French nation is a political construct rather than a predetermined ethnic or cultural community. All French citizens are considered equal regardless of their race, culture, religion or gender. French republicanism is said to be ‘colour-blind’.”
- Referendum o neodvisnosti v francoskem pacifiškem teritoriju Novi Kaledoniji, ni bil uspešen.
- V Srbiji se že več tednov odvijajo protesti zaradi zakona, ki bi dal oblasti večja pooblastila glede razlaščevanja lastnine in oteževal organizacijo referendumov. V ozadju zakona je rudnik Litija (investira Rio Tinto), kateremu populacija nasprotuje.
- Lukashenko je po dolgem oklevanju uradno priznal Krim za ruski. V svoji provokaciji zahoda ostaja izoliran in vedno bolj odvisen od Kremlja. Pred amaterskim prikrojevanjem volitev in represije nad protesti in opozicijo, se je poskušal distancirati od RF v zameno za boljše (ekonomske) vezi z Zahodom. V ozadju krimske geste naj bi bila nuja po treh milijard $ kredita od EDB (Eurasian Development Bank), ki je pod kontrolo Moskve. Druga možnost je nedavna izjava Putina, ki se je izrekel za dialog z belorusko opozicijo, kar seveda straši Lukashenka.
- Gruzijska družbe je razklana in polarizirana med konzervativno in progresivno ideologijo.
- Kirgizistanske parlamentarne volitve so utrdile predsednika Japarova (prek referenduma ima država po novem predsedniški sistem, kjer je izvršna oblast v rokah predsednika). Sedaj se prične težki del – upravljanje države, ki se sooča z mnogimi izzivi; prvi med njimi prihajajoča zima.
AZIJA:
- Afganistan nadaljuje sestop v kaos. Poleg humanitarne krize zaradi “zamenjave oblasti” in civilne vojne med Talibani in IS-K, se država sooča še z obsežno sušo (1, 2, 3, 4). Med strahovi je širjenje fundamentalizma po preostali centralni Aziji, četudi do tega zaenkrat še ni prišlo.
- Kitajska in Indija sta ključni državi za prebroditev klimatskih sprememb. Zmanjševanje ogljičnega odtisa bo v najboljšem primeru postopen proces; za pohitritev se bi potrebovalo večjo udeležbo preostale mednarodne skupnosti (1, 2, 3).
- Indija ostaja zvesta svoji tradicionalno “nevtralni” zunanji politiki. Kljub pristopu k ohlapnemu QUAD zavezništvu (zda, au, jp), je pred kratkim gostila na obisku Putina. (1, 2, 3, 4)
- Kitajska partija nadaljuje z regulacijskim viharjem tehnološkega sektorja. Pod drobnogled je prišel AI sektor; Didi Global je ukinili listing na Wall Streetu.
- Xijeva “reformacija” ostaja osrednja sila v kitajski družbi. (1, 2, 3)
- Francoski whistleblower trdi, da ima kitajska Taishan nuklearka več poškodovanih palic kot uradno priznano. Jedrska elektrarna uporablja novo zasnovo (Evolutionary Power Reactor – EPR), zaradi česar je nujno najti vzrok težav, saj se podoben reaktor gradi na Nizozemskem, ter uporablja v Taishan 2.
- V Honk-Kongu so bili obsojeni trije aktivisti, ki so pomagali organizirati spominsko slovesnost na Tiananmen.
- Japonski premier Kishida je pred mesecem napovedal velik paket gospodarske pomoči za post-cov okrevanje. Pojav omicron variante lahko prekriža načrte.
- Mjanmarska hunta se je znašlo pod kritiko ZN; pričakuje se ICC preiskavo (1, 2). Obsodba Suu Kyi je udarec za mjanmarsko demokracijo, vendar še zdaleč ni ustavila napore v družbi. Pred dnevi se je odvil silent protest – večina mest je bila praznih in gospodarstvo ustavljeno. Hunta naj bi prav tako oteževala dostop prebivalstva do humanitarne pomoči (1, 2, 3, 4, 5)
- Oblast v Bangladešu je sprejela digital security act uperjen zoper opozicijo.
- V Nepalu se pojavljajo zahteve po rekonstrukciji “hindujske države”.
AMERIKI:
- V ZDA se nadaljuje družbena polarizacija.
- Komisija o 6. januarju ima vedno več dokazov glede norega načrta Kaligule in njegovih lakajev – imeli so powerpoint z iztočnicami in različnimi metodami za spreobrnitev volilnega rezultata. (1)
- Preostali del javnega diskurza je napolnjen s panikami in histerijo glede covida, cepljenja in demokratskih socialnih programov, ter seveda božiča. Fox news je doživel orgazem zaradi požiga njihovega božičnega drevesa pred stavbo. (1, 2, 3, 4, 5)
- Analitiki opozarjajo, da mora kongres prekiniti brezglavo prodajo vojaške opreme Savdski Arabiji.
- Drugi krog predsedniških volitev v Čilu obeta obsežen zasuk v politiki. Tri desetletja po Pinochetu so bila zaznamovana s levim in desnim centrizmom, ki je sicer privedel do neenakosti, vendar ohranjal v državi stabilno demokracijo in izboljšal življenjski standard glede na Pinocheta. Tokratna kandidata sta dlje stran od centra ter na nasprotnih polih. Ne glede na zmagovalca se pričakuje več polarizacije v družbi.
- Azijska infrastrukturna in razvojna banka (AIIB) je odobrila prvi kredit v Latinski Ameriki, natančneje v Ekvadorju. Skupaj z WB se financira gospodarsko pomoč za srednja in majhna podjetja.
BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:
- Turčija se sooča s posledicami dveh desetletij Erdogana, katerega vladavina je privedla do gospodarskih težav, krhanja pravne države in dvomljive zunanje politike. Naslednje predsedniške volitve so napovedane za 2023. (1, 2)
- Sirija ostaja kaotična, vendar prihaja do prvih znakov za prekinitev bojev med frakcijami in dosego dogovora, ki bi vodil k premirju. Nekateri upajo na spremembo ameriške pozicije, ki ni pripravljena na kompromisno rešitev.
- Uzbekistanske oblasti so aretirale več posameznikov, ki naj bi bili namenjeni na jihad v Sirijo.
- V Libanonu se pojavljajo svarila zaradi pojava ISIS, kar lahko dodatno poslabša kaos v državi.
- Izraelski premier je obiskal UAE. Relacija med državama je unikatna. Izrael je za normalizacijo odnosov podpisal premirja z večimi arabskimi sosedami; le z UAE je sledilo tudi poglabljanje ekonomije, turizma in sodelovanja.
- Mnogi analitiki upajo na uspešno oživitev iranskih jedrskih pogajanj. Nekateri svarijo, da uspeh ni mogoč brez kompromisa med ZDA in Iranom, zaradi česar ostaja iranska jedrska bomba realna nevarnost. (1, 2)