mackinder heartland

SVET:

  • Zaradi pojava nove variante v Južni Afriki prihaja do preplaha – nujno je počakati nekaj tednov na dodatne raziskave. Omikron ni prva varianta po delti, vmes je še del grške abecede, ki je prešla v variant of concern.
    • Zaznana je bila v več evropskih državah; več njih je že zaprlo svoje meje za potnike iz juga Afrike, četudi mnogi eksperti trdijo, da bo omejevanje potovanj neuspešno (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7).
  • Za natančnejšo razlago cov detajlov in situacije po svetu priporočamo sledeče podcaste:
    • Podcast člana Bidenove svetovalne ekipe Michael Osterholm ter direktorja CIDRAP – Center for Infectious Disease Research and Policy univerze v Minnesoti.
    • MicrobeTV – podcast že deset let; glavni voditelj profesor Vincent Racaniello iz univerze Columbia v NY.
      • Klinični povzetki z Daniel Griffin, zdravnik in raziskovalec iz CU-NY.
      • Q&A, kjer se odgovarja na vprašanja poslušalcev.
      • This week in virology je daljši podcast z več znanstveniki iz različnih področij, ki debatirajo o detajlih študij.
    • John Campbell – britanski profesor zdravstvene nege.
    • IR cov prispevki od feb 2020.
  • Bidenova administracija je, skupaj s Kitajsko, Indijo, Južno Korejo, Japonsko in Britanijo, sprostila del naftnih strateških rezerv. S potezo se poskuša ublažiti naraslo ceno goriv. OPEC je pred mesecem sicer povečal črpanje za 300k sodčkov na dan, vendar ostaja v veljavi znižanje 4 milijonov glede na čas pred pandemijo. V odgovor na sprostitev rezerv se grozi z večjimi težavami v 2022. (1, 2, 3, 4, 5)
  • Ruska federacija je izvedla ASAT test in “sklatila” star satelit. Posledica je oblak odpadkov, ki prispeva k akutni onesnaženosti vesolja (space debris). Nujno se potrebuje mednarodne sporazume, ki bodo pričenjali urejati vesolje. (1, 2)
  • ZDA organizira tako imenovano “srečanje demokracij” (democracy summit) namenjeno izgradnji vezi med demokratičnimi državami. Med drugim se je srečanja udeležil tudi Tajvan, ujet v hladno-vojno tekmo med PRC in ZDA (1, 2). Medtem se pripravlja evrazijsko srečanje med evropskimi in azijskimi državami (ASEM), ki je sicer bolj neuradne narave, vendar sočasno povezuje širok nabor deležnikov (EU, Rusija, Kitajska, Indija, etc).

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Bruselj se sooča z notranjimi in zunanjimi izzivi – v obeh sferah je ključna resnejša podpora demokratičnih idealov.
  • Francija in Italija sta podpisali Quirinal sporazum namenjen poglobitvi sodelovanja med državama. Opazovalci smatrajo potezo za obsežen politični zasuk v EU, ki bo vplival na bodoče delovanje unije. Med druim se pričakuje več sredstev za obrambo. (1, 2, 3) Z ameriškim pivot to Asia se Evropa sooč z več odgovornosti za svojo zunanjo politiko, tudi s problematičnim vzhodom.
    • Begunska kriza na beloruski meji se postopoma umirja, oz se nadaljujejo pogajanja. Analitiki smatrajo krizo za omen prihajajočih težav; prav tako se kaže težavno zoperstavljanje tako imenovani hibridni vojni.
    • je prišel na plano svež preplah na vzhodu. Ruska federacija je na meji z Ukrajino napotila 100k vojakov. Podobna poteza v aprilu je bila vojaška vaja in sile odpoklicane. Tokraten premik je razburil zahodne sile – Kremelj očitke zanika (1, 2, 3, 4). Pred nekaj dnevi je ukrajinski predsednik Zelensky trdil, da naj bi bil v pripravah coup in ruska invazija. V ozadju je proprad implementacije Minsk dogovora (uradno premirje) glede Donbas regije, ki je ohromila pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Na strani slednje je tudi EU, ki je bila udeležena pri pogajanjih, vendar ni uspela prisiliti Kijeva v spoštovanje dogovora. Kremelj je glede svoje pozicije dokaj jasen – dvomi se sicer, da ima režim trenutno voljo do ofenzive saj ima Rusija mnoštvo drugih težav. Sočasno je Putin že pred leti posvaril, da bo kakršnakoli ukrajinska ofenziva v Donbasu, privedla do posredovanja ruske vojske. S stališča kremeljskega vodstva, sta Donbas republiki de facto del rusije – njihovi prebivalci so imeli možnost glasovanja na nedavnih ruskih volitvah.
    • Nedavni spopadi v Karabakh, eno leto po vojni med Armenijo in Azerjbajdžanom, odražajo še en tleč konflikt. Vojna je spremenila status quo, vendar ni razrešila trenj.
  • Nova nemška vladna koalicija se pripravlja na prevzem oblasti – obljublja se široke reforme. Dejansko so pričakovani “zastoji” zaradi ideološkega razkola med SPD + Grüne vs FDP. (1, 2, 3, 4)
  • Italijanski parlament bo januarja glasoval za novega predsednika. Funkcija nima večino časa večjega vpliva na politiko – postane pa ključna, kadar gre italijanski parlament čez krize brez premiera.
  • V Veliki Britaniji se pojavlja nova demografija swing volilcev, natačneje azijska skupnost.
  • V Kirgizistanu se odvijajo parlamentarne volitve. Zaradi nevavnih sprememb procesa in izkušnje zadnjih volitev, po katerih je prišlo do protestov in politične krize, se pričakuje kaos tudi pri tokratnih. (1, 2)

AZIJA:

  • V ZDA se je pojavila ideja o podpiranju anti-talibanskih sil v Afganistanu – poraja se dvom, da so se Američani karkoli naučili iz 20 let udejstvovanja. (1, 2) Talibani medtem nadaljujejo z vladavino terorja (1).
  • Pakistan naj bi prejel 6 milijard $ kredita od IMF, seveda v zameno za določene reforme, ki so že povišale cene živil (1, 2). Sočasno je Pakistan tudi prejemnik obsežnih Kitajskih BRI investicij v sklopu China Pakistan Economic Corridor (CPEC).
  • Modi je umaknil zakon za sporno kmetijsko reformo, ki je privedla do enega leta množičnih protestov. Popustil naj bi zaradi bližajočih volitev, saj je reforma oklestila podporo stranke BJP (1, 2, 3).
    • Pod novo regulacijo, oziroma pro-hindujskim pritiskom BJP, se je znašel Bollywood (1, 2).
    • V Kašmirju je bilo aretiranih več svojcev od žrtev etničnih spopadov.
    • Indija je z 340 milijoni uporabnikov največji trg Facebooka. Prihaja do pomanjkljive regulacije in še večjega dezinformacijskega kaosa kot na Zahodu.
  • Sri Lanka je popustila v trgovinskem sporu s Kitajsko glede dobave onesnaženega gnojila.
  • Na Kitajskem se je odvil plenum centralnega komiteja, ki je potrdil Xija za centralno osebnost kitajske oblasti in politike. Pričakuje se, da bo ostal generalni sekretar na 20. partijskem kongresu v drugi polovici 2022, s čimer bo prvi sekretar po Mao Zedongu z obeti na doživljenjski mandat. (1, 2, 3, 4, 5, 6)
    • Delovanje partije je vpeto v hladno-vojno tekmo z ZDA. Sočasno se država sooča z mnoštvom izzivov. Težave z dobavo elektrike, javni dolg, rizične investicije, etc. Trdi se lahko, da se partija mnogih problemov zaveda in jih aktivno naslavlja – seveda z različnimi nivoji uspešnosti. (1, 2, 3, 4)
    • Novodobna Hladna vojna je na mednarodnem področju privedla do večje izolacije Rusije in Kitajske, ki sta se posledično zbližali. Sodelujeta tudi pri naslednji alternativi GPS omrežja.
    • Kitajska postaja tarča islamskih skrajnežev.
    • Tajvan postaja osrednja regija ujeta v trenutno geopolitiko (1, 2). Nekateri analitiki svarijo pred histerijo, saj ima Kitajska več od groženj kot neposredne invazije (1). V trenja velesil so ujeta tudi mirovna pogajanja med Severno in Južno Korejo.
  • Na Salomonskih otokih se odvijajo izgredi. Podlaga trenj je zgodovinska zapuščina etnične razklanosti. Iskra je bila odločitev premiera, ki je zamenjal diplomatsko usmerjenost države – prekinilo se je priznavanje Tajvana v zameno za poglobitev vezi s Kitajsko. Odločitev je sprožila proteste etnične večina na otoku. Za vzpostavitev kontrole nad situacijo je več sosed, med njimi Avstralija, poslalo na otok varnostne sile. (1, 2, 3, 4, 5)
  • Južna Koreja je izdala načrt za soočenje s poplavo dezinformacij. Japonska in Vietnam imata skupni cyberdefense projekt zoper Kitajsko. Japonska je prav tako sprejela obsežno povečanje vojaškega proračuna.
  • Mjanmarska hunta se bojuje na več frontah. Kot drugod po svetu je FB dodal h družbenem kaosu.
  • Opozicija v Kambodži postaja vedno bolj razcepljena.

AMERIKI:

  • V ZDA se je sprejel bipartisan infrastrukturni zakon; še večji Build Back Better paket je prišel čez spodnji dom ter čaka sedaj na potrditev v senatu. Še vedno je okleščen in njegova vsebina stvar debat zaradi notranjega razkola med demokrati (zavlačujeta dva centrista – Manchin in Sinema). (1, 2, 3, 4)
    • Delaware ostaja največji ameriški tax haven. Biden je bil senator dotične zvezne države.
    • Analitiki pišejo o spremembah zunanje politike ZDA. Na vrhu agende je več preudarnosti ter  kooperacije namesto globalizma. Pojavljajo se tudi kritike glede neuspešne izvedbe pivot to Asia.
  • V Čilu se odvija drugi krog polariziranih predsedniških volitev. Zaradi propada centrističnih strank se soočata levi in desni kandidat.
  • Venezuelska opozicija si obeta več moči od prihajajočih volitev.
  • Na volitvah v Hondurasu ima opozicija prvič po državnem udaru 2009 možnost, da premaga vladno stranko.
  • Argentinska vladajoča koalicija (peronisti) je na midterm volitvah doživela poraz, ter prvič od 1983 izgubila večino v senatu. Razlogi za upad podpore so afere med vodenjem pandemije in neuspešna kampanja cepljenja. Vlada se ni uspela dogovorit s Pfizerjem ter stavila le na ruski Sputnik, ki ima težave z dobavo.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Erdogan se sooča z največjim izzivom svoje kariere. Zaradi mnoštva družbenih težav, med njimi akutna devalvacija valute, mu močno pada podpora.
  • Iran in mednarodni deležniki so se vrnili k pogajalski mizi glede jedrskega programa.
  • Assad je odstavil sirskega muftija in njegovo vlogo prenesel na sodni svet. Razlog naj bi bilo več spornih izjav muftija; moč pozicije se je načelo že 2018.
  • Odstopil je odposlanec ZN za Libijo. Razlogi niso znani. Čas njegovega odstopa je slab, saj se država pripravlja na volitve.
  • V Afriki se nadaljuje počasno cepljenje zoper COV.
  • Etiopska državljanska vojna še vedno eskalira. Mednarodna skupnost poskuša prek diplomatskega pritiska preprečiti še večji kaos. (1, 2, 3)
  • Sudanska vojska, ki je pred nekaj tedni izvedla udar, je ponovno ustoličila odstavljenega premiera. Protesti in kaos na ulicah se kljub temu nadaljuje.
  • Skrajneži ISIS so metastazirali v Kongu in izvedli prve teroristične napade v sosednji Ugandi.

PS Dodaten INFO + kako zaobiti paywall