• Kaže se prehod iz pandemije v endemijo, ki bo zahtevala prilagoditev delovanja držav in družb.
  • Najnovejši podatki potrjujejo učinkovitost cepiva pri preprečevanju težkih bolezni in hospitalizacij. Sočasno postajajo, glede na podatke po šest mesecih, manj uspešna pri preprečevanju okužbe in zmernih simptomov; prav tako se pojavlja vedno več breakthrough okužb in hospitalizacij, predvsem med najbolj rizičnimi polno cepljenimi. Podatki o trajnosti zaščite po tretjem odmerku bodo na voljo čez 6-8 mesecev – vsaka napoved ali trditev v tej točki je ugibanje.
  • Cepiva ostajajo ključno orodje za najhitrejšo pot v normalizacijo, ki bo kljub temu postopna – vedno “zmernejši” valovi okužb, ki bodo povzročali manjše obremenitve zdravstva in zahtevali manj dodatnih ukrepov.

Najnovejši podatki potrjujejo uspešnost cepiva pri preprečevanju težkih bolezni in hospitalizacij, kar ščiti zdravstveni sistem pred kolapsom. Sočasno prihaja do streznitve glede naslednjih faz pandemije, saj postajajo cepiva po več mesecih manj uspešna pri preprečevanju okužbe in zmernih simptomov; prav tako se pojavlja vedno več breakthrough okužb in hospitalizacij, predvsem med najbolj rizičnimi polno cepljenimi. Veliko držav je pričelo s tretjimi dozami za rizične že v zadnjih mesecih; sedaj se začenja s tretjim odmerkom za celotno populacijo. Največja težava ostajajo ljudje brez prejetih doz (1, 2, 3, 4). Podatki o trajnosti zaščite po tretjem odmerku bodo na voljo čez 6-8 mesecev – vsaka napoved ali trditev v tej točki je ugibanje. (1)

Kaže se prehod iz pandemije v endemijo, ki bo zahtevala prilagoditev delovanja držav in družb. Cepiva ostajajo ključno orodje za najhitrejšo pot v normalizacijo, ki bo kljub temu postopna – vedno “zmernejši” valovi okužb, ki bodo povzročali manjše obremenitve zdravstva in potrebovali manj ukrepov. Učinek cepiv se jasno vidi pri evropskih državah – več visoko cepljenih ima po sprostitvi družbe sicer rekorde okužb, vendar še vedno “zmerne” hospitalizacije. Slednje ne pomeni, da so dotične države s pandemijo zaključile, saj več njih preventivno uvaja nekatere ukrepe nazaj (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7).

TLDR ZNANOST

  • Okužba ni isto kot bolezen. Cepiva ostajajo, glede na podatke za šest mesecev po drugem odmerku, visoko učinkovita pri preprečevanju hospitalizacij, težkih potekov bolezni in smrti. Statistike več zahodnih držav jasno kažejo razkorak med skupinama, saj je med hospitaliziranimi in na intenzivnih oddelkih cca 3/4 necepljenih.
    • Na medmrežju prihaja do banaliziranja porasti okužb. Večina jih ne dojema, da imajo države letos manj ukrepov kot lani. Obenem je prisotna delta varianta, ki se lažje širi med ljudmi. Kljub dejstvu, da imajo tudi visoko cepljene države rekordne številke okužb, se kaže jasna razlika pri številu hospitalizacij. Precepljena področja imajo daleč manj zasedene bolnice glede na predhodne valove s podobnim obsegom. Necepljeni hospitalizirani so v povprečju med 10-20 let mlajši. (1, 2, 3, 4, 5)
    • Še večja banalizacija je nerazumevanje statističnih paradoksov (1, 2, 3, 4). Več kot je v populaciji cepljenih, večji delež okužb bo med cepljenimi – relativno je za večji delež okužb in hospitalizacij še vedno zaslužnih necepljenih. Poenostavljeno, če je 100% cepljene lahko virus okuži le cepljene. Alternativen zgled je hipotetična populacija s 900 cepljenimi in 100 necepljenimi. Obe skupini proizvedeta nato 50 hospitalizacij, kar je na prvi pogled 50/50, vendar relativno v prvem primeru 5% ter v drugem 50%.
  • Caveat trenutne situacije je potrjen upad imunosti, ki tekom časa privede do vedno več breakthrough okužb med cepljenimi. Znanost pričakuje nadaljevanje trenda v smeri dodatnih okužb in obolenj (predvsem med najbolj rizičnimi cepljenimi).
    • Ker je kvaliteta zaščite cepiva odvisna od imunskega sistema posameznika, se je zaznal (pričakovan) hitrejši upad zaščite med rizičnimi (immunosupressed) in starejšimi. Posledično je znanost odobrila prve booster doze za omenjene skupine že pred mesecem. Zaradi zaznanega upada zaščite pred okužbo tudi v širši populaciji, je sedaj večina zahodnih držav pričela z administracijo dodatnih odmerkov. (1, 2)
    • Trajnost zaščite tretje doze bo znana šele čez nekaj mesecev, ko bo znanost nabrala sveže podatke. Vsakdo, ki trdi, da že pozna rezultate je nakladač. Znanost dopušča možnost, da bodo naslednje doze privedle do daljših intervalov, kakor tudi scenarij vsakoletnih poživitvenih odmerkov, podobno kot pri gripi. Za sodbo se potrebuje vsaj še 6-8 mesecev. (1)
  • Pri učinku cepiv prihaja mnogokrat do napačnega razumevanja človeške biologije in virusov. COV cepiva niso magičen zvarek, ki bi končal pandemijo čez noč. Njihov primarni namen je razbremenitev zdravstvenih sistemov. COV19 ni apokaliptičen virus iz filmov ali srednjeveška kuga, temveč stresni test zdravstvenih sistemov, državnega vodstva in ostalih aspektov družbe in kulture. Ne preseneča, da je zaupanje v politično vodstvo, ki sledi stroki, eden ključnih faktorjev uspešnega soočenja držav po svetu.
    • Poenostavljeno, preprečujejo cepiva zajeten delež okužb na obeh “bregovih” transmisije – cepljeni bodo v povprečju prenašali manj virusa in imeli manjšo verjetnost za okužbo. Natančneje, trosita cepljen in necepljen posameznik prve dni sicer podobno raven virusa, vendar pade količina pri cepljenih hitreje. Na strani okužbe imajo cepljeni preprosto manjšo verjetnost, vendar močno odvisno od okoliščin (večja količina virusa, recimo v majhnem prostoru, ali daljši čas izpostavljenosti privedeta do višje možnosti okužbe). (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10)
    • Okužbo se prerado sodi le prek smrtnih izidov – dejansko se mnogo prebolevnikov (5-10%) sooča z več meseci long covid simptomov. Znanost področja še ni natančno preučila; prve raziskave jasno kažejo, da cepljenje zmanjša tudi pojavnost dolgoročnih posledic. (1, 2, 3)
    • Zadnja razlika se kaže v bolnicah. Ne le, da je v večini zahodnih držav cca 3/4 hospitaliziranih necepljenih, temveč mora obenem razlikovati med potekom nastanitve. Cepljeni bodo, v povprečju, imeli krajšo in lažjo hospitalizacijo.
  • Za natančnejšo razlago detajlov in situacije po svetu priporočamo sledeče podcaste:
    • Podcast člana Bidenove svetovalne ekipe Michael Osterholm ter direktorja CIDRAP – Center for Infectious Disease Research and Policy univerze v Minnesoti.
    • MicrobeTV – podcast že deset let; glavni voditelj profesor Vincent Racaniello iz univerze Columbia v NY.
      • Klinični povzetki z Daniel Griffin, zdravnik in raziskovalec iz CU-NY.
      • Q&A, kjer se odgovarja na vprašanja poslušalcev.
      • This week in virology je daljši podcast z več znanstveniki iz različnih področij, ki debatirajo o detajlih študij.
    • John Campbell – britanski profesor zdravstvene nege.
    • IR cov prispevki od feb 2020.

EVROPSKI TSUNAMI VIRUSA in NEUMNOSTI

Države na severni polobli se pripravljajo na soočenje z zimo. Globalno je bil v zadnjem mesecu sicer zaznan upad okužb, vendar se trend postopoma obrača. Največji porast je zaznan v Evropi, še posebej v nizko cepljenem vzhodnem in JV delu, kjer prihaja do rekordnih številk okužb. Jasno se kaže razkol v številkah glede na precepljenost držav. Poleg razlik v cepljenosti se v ozadju ugiba o več dodatnih vzrokih: nekatere države imajo prvi delta val; mnogo držav je med poletjem opustilo večino ukrepov ter ob koncu dopustov odprlo šole; čuti se vsesplošna naveličanost nad pandemijo – nič od naštetega virus “ne zanima”. Številke zadnjih tednov so možne le ob veliki količini stikov in ignoranci ukrepov.

  • V več državah (Bulgarija, Romunija, Slovenija) je zdravstvo na robu zloma ali že v fazi triaže (opuščanje ne nujnega programa; prednostno zdravljenje manj rizičnih). Več drugih držav, med njimi Danska, Švedska, Nizozemska in Italija, je prav tako zaznalo porast okužb; posledično se preventivno zaostruje nekatere ukrepe.
  • Evropska vodstva budno spremljajo dogajanje v Avstriji. Zaradi porasta okužb in hospitalizacij je vlada sprejela lockdown za necepljene, ter teden kasneje prešla v vsesplošno zaprtje. V kolikor poteza ustavi trenuten val, se bo zelo verjetno pristop kopiral drugod po EU. (1, 2, 3)
  • Grčija bo “vpoklicala” del privatnih zdravnikov; odsotnost je lahko kaznovana s tremi leti zapora. Ideja je prišla prvič na plano že marca 2021. (1, 2, 3)
  • Nemški predsednik je podpisal od parlamenta sprejet covid zakon, ki daje federalni oblasti krizna pooblastila (Notbremse) v primeru prevelikega števila okužb. Med drugim lahko uvede omejitve zbiranja in policijsko uro. Do sedaj je bila federalna oblast omejena na priporočila, medtem so zvezne dežele vsaka po svoje improvizirale pri pravilih.
  • Nizozemska je zaradi pomanjkanja prostora v bolnicah, del okuženih napotila v Nemčijo.
  • Po evropskih državah (Nizozemska, Belgija, Avstrija, Italija, Francija) se v zadnjih dneh odvijajo antivax in anti-PCT protestov. V nekaterih je prišlo do izgredov in spopadov s policijo; ponekod so težave trajale več noči. Številčno so protesti nabrali do 40k ljudi, torej v najboljšem primeru cca 1% populacije. (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7)
    • Francija je, zaradi izgredov in streljanj med protesti zoper ukrepe, napotila dodatne enote v svoja čezmorska teritorija (Guadeloupe in Martinique).
  • Gibraltar postaja ljubljenec anticepilcev saj prihaja do rasti okužb v visoko cepljeni državi (100%). Skladno s prehodom v endemijo, je okužb mnogo (kar kaže na pomanjkljivo zaščito cepiv pred okužbo) vendar so smrti izjemno nizke in hospitalizacije “zmerne”. (1, 2)
  • Rusija se sooča z rekordnim številom okužb in smrti. Stanje v večjih mestih ostaja na meji obvladljivost; manj razvite regije medtem poročajo o kaosu; predpostavlja se, da veliko smrti ni zabeleženih. Jasno se kaže tudi manko zaupanja v Kremelj, saj državljani ne zaupajo navedbam o Sputnik V – cepljene je le cca tretjina populacije.

V preostalem svetu ostaja pandemija težava, četudi ima mnogo držav “premor” med valovi. Glede na evropske številke po sprostitvi ukrepov, skupaj s primerjavo cepljenja in ocen prekuženosti po svetu, ostajajo novi covid valovi le vprašanje časa.

    • Kitajska nadaljuje z “ljudsko vojno” zoper COVID. Ostaja redka država, ter edina milijardna velesila, ki ohranja zerocovid strategijo. Trd pristop partije se mestoma označuje za nerazumen cilj, saj bo cov zelo verjetno endemičen.
    • Singapur je sprejel odločbo, ki od (prostovoljno) necepljenih zahteva plačilo za cov zdravljenje.
    • WHO Patent pool je zabeležil prvo uspešno iniciativo. Tehnologija za serološke teste bo, brez patentov, na voljo revnejšim državam.