mackinder heartland

Dodaten INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • Najnovejši podatki potrjujejo uspešnost cepiva pri preprečevanju težkih bolezni in hospitalizacij, kar ščiti zdravstveni sistem pred kolapsom. Sočasno prihaja do streznitve glede naslednjih faz pandemije, saj so cepiva dosti manj uspešna pri preprečevanju okužbe. COV pandemija prehaja v endemijo, ki bo zahtevala prilagoditev delovanja držav. Za natančnejšo razlago situacije svetujemo sledeče podcaste:
    • MicrobeTV – podcast že deset let; glavni voditelj profesor Vincent Racaniello iz univerze Columbia v NY.
      • Klinični povzetki z Daniel Griffin, zdravnik in raziskovalec iz CU-NY.
      • Q&A, kjer se odgovarja na vprašanja poslušalcev.
      • This week in virology je daljši podcast z večimi znanstveniki iz več področij, ki razlagajo detajle študij.
    • CIDRAP – Center for Infectious Disease Research and Policy univerze v Minnesoti.
      • Podcast direktorja in člana Bidenove svetovalne ekipe Michael Osterholm.
    • John Campbell – britanski profesor zdravstvene oskrbe.
  • Države na severni polobli se pripravljajo na soočenje z zimo. Globalno je bil v zadnjem mesecu sicer zaznan upad okužb, vendar se trend postopoma obrača. Največji porast je zaznan v Evropi, še posebej v nizko cepljenem vzhodnem in JV delu, kjer prihaja do rekordnih številk okužb. V več državah (Bulgarija, Romunija, Slovenija) je zdravstvo na robu zloma ali že v fazi triaže (opuščanje nenujnega programa; prioritiziranje zdravljenja manj rizičnih). Več drugih držav, med njimi Danska, Švedska, Nizozemska in Italija, je prav tako zaznalo porast okužb; posledično se preventivno zaostruje nekatere ukrepe.
    • Evropska vodstva budno spremljajo dogajanje v Avstriji. Zaradi porasta okužb in hospitalizacij je vlada sprejela lockdown za necepljene. V kolikor poteza ustavi trenuten val, se bo zelo verjetno pristop kopiral drugod po EU. (1, 2)
    • Grčija bo “vpoklicala” del privatnih zdravnikov; odsotnost je lahko kaznovana s tremi leti zapora. Ideja je prišla prvič na plano že marca 2021. (1, 2, 3)
    • Rusija se sooča z rekordnim številom okužb in smrti. Stanje v večjih mestih ostaja na meji obvladljivost; manj razvite regije medtem poročajo o kaosu; predpostavlja se, da veliko smrti ni zabeleženih. Jasno se kaže tudi manko zaupanja v Kremelj, saj državljani ne zaupajo navedbam o Sputnik V – cepljene je le cca tretjina populacije.
    • Kitajska nadaljuje z “ljudsko vojno” zoper COVID. Ostaja redka država, ter edina milijardna velesila, ki ohranja zerocovid strategijo. Trd pristop partije se mestoma označuje za nerazumen cilj, saj bo cov zelo verjetno endemičen.
    • Singapur je sprejel odločbo, ki od (prostovoljno) necepljenih zahteva plačilo za cov zdravljenje.
  • Post-pandemska gospodarska kriza spreminja ekonomsko teorijo. Makroekonomiji se ponovno napoveduje zaton; drugi povezujejo težave s koncem Washington consensus (pričet v 80tih; podlaga za neoliberalno globalizacicjo) in pojavom novih ekonomskih razlag. Drug žebelj v krsti do sedanje ekonomske politike so klimatske spremembe.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Nemčija ostaja v limbu oblikovanja nove vlade; na evropski ravni se dvomi, da bo naslednji kancler lahko prevzel “pomirjujočo” vlogo kanclerke Merkel. Vladna koalicija naj bi bila oblikovana v naslednjih tednih (1, 2).
    • Za EU so naslednji mejnik francoske volitve 2022; za razliko od nemčije ima Francija (polovičen) predsedniški sistem, kjer predsednik nastavi premiera in je de facto vrh izvršne oblasti v državi (v parlamentarnih sistemih je vrh izvršne veje premier vlade prek koalicije v parlamentu; predsednik je le ritualna funkcija za protokol).
    • Politična krajina v Franciji je v večjem razsulu kot nemška (kjer ostajata tradicionalni stranki največji – CSU, SPD), saj sta bili sredinska desnica in levica (stranki, ki sta nastavljali predsednika od začetka 5. republike 1958) poraženi že na zadnjih volitvah. V drugi krog sta se uvrstila Macron (En Marche je nova tvorba) in Le Pen (desničarji Front Nacional). Glede na trenutne ankete se v drugem krogu pričakuje Macrona ter obraz iz desnice. Poleg Le Pen naj bi svojo kandidaturo oznanil Éric Zemmour, ki velja za “francoskega Trumpa”; zoper njega teče postopek glede rasističnega incidenta (1, 2).
  • Švedska spreminja svoj odnos do beguncev in migrantov. Od novih državljanov se pričakuje večja asimilacija in spoštovanje švedskih vrednot in države.
  • Begunska kriza na beloruski meji z EU ostaja nerazrešena. Poljska in Belorusija nadaljujeta s “kontrolo” meje na obeh straneh – begunci so ujeti vmes. Humanitarna katastrofa je “zmerna” vsaj v dejstvu, da je vpletenih le nekaj tisoč beguncev, posledično je tudi razrešljiva. Težava je, da jo obe strani izkoriščata za svoje interese. Lukashenko poskuša prisiliti EU h pogovorom, ki bi omilila sankcije. Poljski PiSlamisti izkoriščajo krizo za dvig volilne podpore. EU stoji nemočno ob strani ter pripravlja razširitev sankcij, kar je ravno nasprotno od želje beloruskega avtokrata.
    • Beloruska stran naj bi pričela z repatriacijo 3k beguncev, medtem pričakuje od EU koridor za preostalih 2000.
    • Poljska obtožuje Kremelj, četudi ni neposrednih dokazov. Poteza kaže na “srednjeveško” mentaliteto Lukashenka, ki poskuša doseči cilj – vezi z Zahodom – prek surove sile. Medtem postaja režim s potezo le še bolj oddaljen od zahoda in vedno odvisnejši od RF. Kremelj nedvomno spremlja Lukashenkove poteze ter uporablja situacijo za lastno propagando, vendar se dvomi v širšo eskalacijo. Dolgoročno se z ruske strani čaka na samouničenje beloruskega režima, kar bi odprlo “mehko” pot k idejam o združitvi.
  • Rusija je na ukrajinski meji povečala število vojakov. Poteza je presenetila zahod in privedla do diplomatskih izmenjav, ki so Kremlju odsvetovale provokacije. Podobna zgodba se je odvila že aprila; Rusija je kasneje odpoklicala del sil saj je bilo povečanje del vojaških vaj – konstanta v regiji. Dejanski namen pozna le vrh Kremlja; realistično se dvomi, da ima Putin, glede na ostale krize, voljo do še enega žarišča.
  • Uzbekistan nadaljuje s pristopnimi pogajanji v EAEU (Eurasian Economic Union), ekonomskim blokom pod vodstvom Ruske Federacije. S počasnimi pogajanji naj bi si poskušal izpogojevati boljše pogoje.

AZIJA:

  • S približevanjem zime drvi Afganistan v humanitarno katastrofo.
  • Pakistanska vojska (civilna oblast ni udeležena) je sklenila enomesečno premirje z “lokalnimi” Talibani (TTP – Tehreek-i-Taliban Pakistan). Premirje se lahko podaljša, vendar vsebina ostalih pogajanj ni znana. Dvomi se, da bo TTP pristal na sprejem pakistanskih zakonov. Ugiba se, če bo vojska v zameno za premirje pristala na šariatsko pravo in talibansko regijo v tribal delih Pakistana.
  • Delhi je zaradi smoga prešel na šolo in delo na daljavo. Medtem se v družbi nadaljuje metastaziranje Hindutve – hindujskega nacionalizma, ki razjeda heterogeno zapuščino tisočletij. Podoben trend razklanosti med etničnimi in verskimi skupinami je prisoten v večjem delu južne in jugovzhodne Azije.
  • Šesti plenum 19. centranega komiteja kitajske komunistične partije je ojačal do sedanji “zgodovinski konsenz”, ki povezuje eksponentni razvoj Kitajske z vodstvom partije. Xinping nadaljuje z utrjevanjem svojega položaja. Pričakuje se, da bo ostal generalni sekretal na 20. partijskem kongresu v drugi polovici 2022. S tem bo postal prvi vodja po Mao Zedongu z obeti na doživljenski mandat. Deng Xiaoping, prvi naslednik Zedonga, je uzakonil limit dveh petletnih mandatov, ki so se jih predhodniki Xinpinga bolj ali manj držali. (1, 2, 3, 4, 5)
    • Kitajska nadaljuje z iskanjem zavezništev po svetu. Eden od načrtov je tudi globalna izobraževalna mreža. V Pekingu se je odprla tretja borza, ki naj bi se osredotočala na startup investicije. Pred Xinpingom leži tudi mnogo težav – damoklejev meč ostaja gradbeni sektor (Evergrande, Fantasia, etc, 1, 2, 3) in naraščajoč javni dolg, ter ostali globalni problemi – od pandemije do krča v oskrbovalnih verigah, inflacije, pomanjkanja fosilnih goriv in elektrike (1, 2, 3).
    • Na mednarodnem področju se je odvil pogovor med Xinpingom in Bidenom. Two monologues, not dialogue najbolje povzame komunikacijo. Kot pozitivno se šteje dejstvo, da sta voditelja ostajala zmerna in se strinjala glede nuje po “upravljanju trenj”. (1, 2, 3, 4, 5)
  • Mjanmarska hunta je zoper Suu Kyi sprožila “sodni” proces zaradi nedokazanih očitkov o prikrojevanju volitev. Ekonomija države nadaljuje s prostim padom.
  • Japonska in Južna Koreja sta našla novo jabolko za politični spor glede odškodnin iz druge svetovne vojne.
  • Avstraliji se očita pomanjkanje “diplomatskega čuta” pri obelodanitvi AUKUS zavezništva, ki je brez razloga privedlo do zamer med zahodnimi zaveznicami aka NATO. Slednji postaja že dlje relikvija.

AMERIKI:

  • V Washingtonu se čaka na novo zunanje-politično strategijo. Biden se zaveda lastnih težav in historičnosti trenutka. ZDA se poskuša portretirati v klasični luči “demokratičnega svetilnika”; uspeh obljub je pogojen z notranjim stanjem države. Med analitiki se izpostavlja smotrno distanciranje od anti-islamske politike; nekateri pišejo o nuji po dodatni inflaciji vojaškega proračuna za zajezitev Kitajske.
    • Trenutno ostaja Amerika politično razklana in polarizirana na več nivojih – od ukrepov zoper pandemijo do cepljenja, političnega zastoja v kongresu, republikanske MAGAverse histerije, ter pojava post-pandemskih ekonomskih težav in vseh drugih nerazrešenih dilem, ki se kopičijo po polovici stoletja neoliberalizma.
  • Brazilski Trump aka Bolsonaro se je pridružil (centristični) liberalni stranki za nastop na volitvah novembra 2022. Kandidat mora biti član stranke; Bolsonaro je 2019 izstopil iz desnejše socialno-liberalne stranke. Na volitvah bo kandidiral tudi bivši sodnik Sergio Moro – osrednji akter v car wash aferi, ki je strmoglavila Lulo; 2019 je bil pravosodni minister pod Bolsonarom, vendar po enem letu odstopil. Njegova kampanja obljublja boj zoper korupcijo in socialne reforme.
  • Latinska Amerika se, kakor preostali svet, sooča z inflacijo in rastjo osnovnih dobrin.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Zalivske države so ujete v rivalstvo med Kitajsko in ZDA.
  • V Jemnu se po desetletjih humanitarnih kriz in letih državljanske vojne, nujno potrebuje mednarodno pomoč.
  • Irak ostaja na robu kaosa. Še vedno se išče krivca za poskus atentata na premiera. Vladni viri krivijo pro-iranske milice, vendar brez odobritve iz Tehrana; le nekaj dni kasneje je Bagdad obiskal vodja QUDS Qaani ter izrazil neodobravanje. Iraški premier je mediator med Iranom, Savdsko Arabijo in drugimi zalivskimi državami. Iraške šiitske frakcije se medtem medsebojno obtožujejo.
  • Etiopijska državljanska vojna se nadaljuje. Upa se na vpliv sosednje Kenije in Afriške Unije, ter na ameriško mediacijo.
  • Sudanski državni udar je privedel do protestov, ki so že zahtevali smrtne žrtve. Podobno kot drugje, se pričakuje odziv regije in diplomatski pritisk ZDA. (1, 2)