mackinder heartland

Dodaten INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • COVID pandemija ostaja v ospredju. Globalno je bil sicer zaznan upad okužb in smrti, vendar se je trend pričel obračati. Svetovni epicenter je trenutno Evropa, še posebej vzhodne in južne države, ki imajo nizko precepljenost. Vedno jasneje se kaže tudi vpliv cepiv, saj imajo visoko cepljenje države kljub porastu okužb relativno malo hospitalizacij. Slednje ne pomeni, da je pandemija pri njih zaključena – postaja pa vedno bolj obvladljiva. (1, 2, 3, 4)
    • Poleg vzhodne in južne Evrope se s pandemskim kaosom sooča Ruska Federacija; kaže se vsesplošno nezaupanje v oblast, ki zajema tudi voljo do cepljenja. (1, 2)
    • Cepivo ostaja neenako dostopno po svetu – jasno se kažejo vrzeli med bogatimi in revnejšimi državami. (1, 2)
    • V uporabo prihaja več covid zdravil – prva med njimi od Mercka in Pfizerja. (1, 2, 3)
  • Klimatska konferenca COP26 se sooča s plazom kritik. Napovedi in obljube niso le optimistične, temveč plehke in prepočasi naslavljajo akutnost globalnega segrevanja. (1, 2)
    • ZDA so v sklopu konference predstavile alternativo kitajskemu BRI – B3W. Build Back Better World je ideja o mednarodni zeleni infrastrukturni iniciativi, vodena s strani razvitih držav; Biden je obljubljal participacijo zahodnega kapitala; podrobnosti so v oblakih.
  • Nadaljuje se drama FB razkritij. Frances Haugen je pred ameriškim in evropskim parlamentom pričevala o vodstvu fb, ki se zaveda svojega vpliva na širjenje neresnic in polarizacijo družbe. (1, 2, 3, 4, 5) Obenem je prišlo na plano, da je FB sicer zamejil širjenje dezinformacij v angleških delih fb – medtem vlada v tujejezičnih sferah anarhija. (1, 2)
  • Prihaja do vedno večjih težav v oskrbovalnih in trgovinskih verigah. Poenostavljeno je mnoštvo različnih vzrokov – nadpovprečno povpraševanje in poskok naročil; monetarne injekcije med pandemijo in inflacija; večja količina prihrankov; etc – privedlo do trenutnega stanja. Analitiki svarijo, da se lahko težave z dobavo nadaljujejo tudi naslednje leto. (1, 2)
  • V geopolitiki prihaja do širjenja jedrskega arzenala. Glavna akterja sta Kitajska in ZDA; sočasno prihaja do nevarnosti tehnološke proliferacije v manjših državah. Obenem se svari, da je omejevanje jedrske oborožitve možno le s sodelovanjem vseh akterjev.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Na vzhodni meji EU prihaja do begunske krize. Belorusija načrtno organizira begunski val, ki ga pošilja v smeri državne meje s Poljsko in Litvo. Obe državi sta poostrili mejni nadzor; prišlo je do fizičnih obračunov z begunci. Belorusko delovanje je “povračilo” za evropske sankcije zaradi prikrojenih volitev. (1, 2)
  • Glasovanje varnostnega sveta ZN je porušilo bosanski status quo. Vpliv izgublja, že predhodno šibek, OHR (Office of the High Representative), ki je civilna “roka” za izvrševanje dajtonskega sporazuma; na tleh ostaja prisoten EUFOR. Dodik, Kitajska in Rusija sta že pred meseci blokirala izvolitev Schmidta na vrh OHR, ter grozila z rezolucijo za neposredno ukinitev agencije. Zunanja politika Evrope in ZDA (glavna deležnika v BiH) je s tem doživela poraz. “Stari” Evropi, natančneje Macronu, se očita, da želi vzpostaviti balkanski cordon sanitaire in “otežiti” pot za članstvo v EU. Dodik je izkoristil priložnost za grožnjo z izstopom iz vlade saj želi izsiliti, njemu koristne, reforme komplicirane BiH ureditve. Paradiranje paravojaških enot in policijske vaje so simbolne, vendar še vedno mračen omen. Vodja hrvaškega dela Čović prav tako “kolaborira” pri izsiljevanju, saj želi izsiliti strukturne reforme, ki bi mu zagotovile zmago na volitvah naslednje leto. (1, 2)
  • Poljski PiSlamisti se soočajo z upadom podpore in zasukom družbenega mnenja. Od oktobra 2020, ko so se pričeli protesti zaradi ukinitve splava, se javno mnenje jasno obrača stran od konservativne katoliške dogme.
    • Druga bitka se odvija med poljsko oblastjo in EU. Poljsko sodišče (pod kontrolo izvršne oblasti) je zanikalo primat evropskega prava, s čimer je poglobilo sodni spor z EU. Evropsko sodišče je že izreklo kazen v višini milijona evrov na dan. V ozadju se že več mesecev odvija drama glede sprostitve evropskih covid sredstev v višini 36 milijard evrov. Poljska stran grozi s povračilnim blokiranjem nekaterih evropskih iniciativ, med drugim tudi klimatske. (1, 2, 3, 4, 5, 6) Nekateri mediji medtem napihujejo ideje o PolExit – glede na mizerno britansko stanje po brexitu in podpori članstvu v EU s strani poljskega ljudstva, je izstop Poljske malo verjeten.
  • Volilni poraz češkega premiera Babiša je, glede na njegove oligarhične poteze in utajevanje evropskih sredstev prek lastnih podjetij, pozitiven. Sočasno se svari pred prevelikim slavjem – opozicijski blok je zmagal za las; nova vlada še zdaleč ni ideološko enotna, temveč jo je združevalo predvsem nasprotovanje Babišu; prav tako se sooča s težavnim “čiščenjem” njegove zapuščine. (1)
  • Evropa je, zaradi hladne vojne med PRC in ZDA, ujeta med velesilama. Zaradi odvisnosti evropskega gospodarstva od kitajskega uvoza in izvoza, se Bruslju (in Nemčiji) očita krotkost. S kitajske strani se medtem jasno kaže diplomatsko “dvorjenje“, saj si želi Kitajska ohraniti vezi z EU ne glede na razkol z ZDA. Medtem je v javnost prišla polemična novica iz Nemčije – kitajsko veleposlaništvo je v zadnjem trenutku preklicalo nastop dveh govorcev na debati nemškega konfucijskega inštituta – tematika je bil Xi Xinping.
  • Med Moldovo (Modova na desnem bregu + Transnistrija) in Rusko Federacijo je prišlo do težav z dobavo plina zaradi izteka pogodbe. Moldovagaz prejema 100% svojega plina od ruskega Gazproma. V začetku leta si je Moldova, zaradi nizkih cen fosilnih goriv, poskušala izpogajati boljše cene. Večje povpraševanje je v zadnjih mesecih privedlo do porasta cen – pogajanja o novi pogodbi so vmes propadla. Moldova je nato pristala na podaljšanje obstoječega dogovora, vendar imela več tednov premalo plina, ki ga je nadomeščala iz drugih virov in drago plačala. (1, 2)
  • Ruska Federacija je obelodanila izvedbo novih testov hipersoničnih raket – eno izmed aktualnih polj tekmovanja med velesilami.
  • Tajikistan nadaljuje ostro politiko do sosednjih Talibanov. Država ima obsežno mejo z Afganistanom; obenem ima cca 20% Afganistancev tajik poreklo. Predsednik Rahmon ni priznal talibanske oblasti v Kabulu; obenem naj bi Tajikistan pomagal anti-talibanski opoziciji na severu države.

AZIJA:

  • Afganistan nadaljuje pot v kaos in humanitarno katastrofo. Talibani postopoma utrjujejo svojo moč, s čimer prihaja na plano njihova konzervativnost in brutalnost režima (1, 2). Ljudstvo se medtem sooča s pomanjkanjem hrane in porastom kriminala. Prav tako se kaže, da nimajo Talibani popolne kontrole oz. se soočajo z radikalno konkurenco ISK (ISIS Khorasan). V zadnjem mesecu sta se odvila bombna napada na mošejo v Kundusu in Kandaharju; pred tednom je bila napadena tudi vojaška bolnica v Kabulu.
    • Ameriška komisija, ki je preiskovala letalski napad pri katerem je bilo ubitih več civilistov, je incident označila za tragično napako, vendar ni našla drugih nepravilnosti. Dodatne kritike so usmerjene zoper ICC (International Criminal Court), ki naj bi sicer nadaljeval preiskave ameriških vojnih zločinov od 2003 naprej, vendar se bo sočasno koncentriral na zlorabe Talibanov in ISK.
  • Pakistanska vlada je obelodanila enomesečno premirje z lokalnimi Talibani (TTP). S strani javnosti in opozicije se je vsulo mnogo kritik, saj je skupina kriva za mnoštvo terorističnih napadov. Vlada si obeta normalizacijo razmer v paštunskih delih Pakistana.
    • Med Pakistanom in ZDA se odvijajo pogajanja glede ameriškega dostopa do pakistanskega zračnega prostora. Ameriška stran si želi dostop za lažje nabiranje obveščevalnih podatkov o pakistanskih sosedah.
  • Pakistan in Indija odlašata s pogajanji za prevetritev dogovora glede reke Indus in enakopravnega dostopa do vode v poljedelski regiji rečne struge (IWT – Indus Water Treaty). Manko pravičnega dostopa lahko privede do še ene točke spora med “skreganima” državama.
  • Bangladesh uspešno krmari med zadolževanjem pri Kitajski in željo po BRI investicijah, ki bi izboljšali lokalno infrastrukturo.
    • Med hindujskim praznikom, je zaradi dezinformacij na socialnih omrežjih, prišlo do trenj med hindujsko manjšino in muslimansko večino, ki so zahtevala več smrtnih žrtev. Incident kaže na tleč razkol v družbi, saj je trend muslimanske agresije zoper hindujsko manjšino v porastu že dlje.
  • Indija je napovedala razširitev svojih konvencionalnih raketnih sil. Poteza odraža širši vojaški trend, ki se giblje v smeri orožja z daljšim dosegom.
  • Kitajska se še vedno sooča z gospodarskimi posledicami podirajočega se nepremičninskega sektorja. Poleg Evergrande ima težave še več drugih nepremičninskih konglomeratov. Kakor pri počenemu ameriškemu balončku 2007, so tudi tokrat na delu “velike štiri” revizijske firme, ki so ponovno spregledale znake prihajajočih težav.
    • V luči COP26 konference se kaže obseg kitajskega izziva. Kljub rekordni izgradnji obnovljivih virov in množičnosti termoelektrarn, prihaja zaradi več sočasnih dejavnikov (manj sonca; poplave v regiji s premogovniki; velika naročila v gospodarstvu, ki so zvišala potrebe obratov) še vedno do pomanjkanja elektrike.
    • Kitajska je izdala nacionalno strategijo za tehnološke standarde. Od nove strategije se upa na poenotenje pravil in večjo preglednost; sočasno se poskuša prek obsega kitajskega izvoza, prisostvovati pri oblikovanju mednarodnih standardov.
    • V zadnjih dnevih se odvija šesti plenum 19. kongresa CPC. Xinping nadaljuje z utrjevanjem svojega položaja. Obenem se obeta nadaljevanje družbenih in ekonomskih reform pričetih v zadnjem letu. (1, 2, 3, 4)
  • Tajvan postaja ena izmed osrednjih tem hladnovojne tekme med ZDA in Kitajsko. Prek TSMC in ostale industrije polprevodnikov je Tajvan pomemben dobavitelj ameriške vojske. ZDA uradno ohranja diplomatsko nevtralnost (strategic ambiguity), vendar sočasno pomaga pri izgradnji tajvanskih obrambnih sil. V geopolitični vozel se podaja tudi EU prek diplomatskega obiska Tajvana (1, 2).
  • Severno-korejski režim nadaljuje s poznano “dramaturgijo” – omemba deeskalacije; postavljanje zahtev; rožljanje z orožjem – za naslednji akt se pričakuje počasno stopicljanje v smeri dialoga, ter manjši kompromisi v zameno za mednarodno pomoč. Medtem prihajajo iz severa zgodbe o lakoti – stalnice psihopatskega režima (1, 2, 3).
  • Mjanmar ostaja paraliziran. ZN opozarja na kršenje človekovih pravic s strani vojaške hunte; cca 3 milijone ljudi je na robu preživetja in potrebuje humanitarno pomoč. Medtem se je “izgubilo” milijone $ IMF pomoči namenjene soočenju s pandemijo.
  • Avstralija postaja vedno vidnejši člen v ameriški containment strategiji zoper Kitajsko – AUKUS zavezništvo (1, 2), decopling od Kitajske ter udejstvovanje v regiji.

AMERIKI:

  • Ameriška burleska bo natančneje obdelana v samostojnem prispevku – poenostavljeno ostaja ameriška družba politično razklana in polarizirana. MAGA kult se je preoblikoval v vsesplošen deathcult republikanske stranke, ki stavi na lumpen populizem, propagando in hujskanje, ter brez zadržkov izkorišča pravne sivine v boju za oblast (1, 2). Demokrati so medtem talci dveh (lastnih) centristov, ki sta lastnoročno ustavila upeh prvih mesecev Bidenove administracije. Budnica je izguba demokratov na dveh guvernerskih volitvah. Obseg posledic je mestoma napihnjen; demokrati so kljub temu, skupaj s 13 republikanci, le teden kasneje sprejeli okleščen infrastrukturni zakon v vrednosti 1000 milijard $. (1, 2, 3, 4)
    • Nerazrešena ostaja usoda večjega socialnega paketa, ki je še vedno ujet v notranjem razkolu demokratov. Akutna težava, kakor povsod po svetu, postaja inflacija. Republikanska stranka medtem izpopolnjuje svojo strategijo distanciranja od Trumpa – ohranja gorečen kult lahkovernežev – ter sočasnega dvorjenja istih volivcev. Primer je ravno demokratska izguba guvernerskih volitev v Virginiji, kjer je Biden na predsedniških volitev zmagal z 10%. Svoje je prispeval demokratski incumbent kandidat, ki ima nizko podporo zaradi slabega vodenja pandemije. Republikanski kandidat je medtem “uradno” podpiral Trumpa, vendar dejansko z njim ni sodeloval – nista imela skupnih nastopov; Virginija je v preteklosti že večkrat po predsedniških volitvah izbrala guvernerja nasprotne stranke. (1, 2, 3)
    • Trumpov kult in podrepniki se soočajo s poplavo sodnih pregonov zaradi 6. januarja. (1, 2, 3, 4, 5, 6).
    • Pandemija ostaja v nekaterih zveznih državah, z republikanskim vodstvom in nizko precepljenostjo, akutna. Cepljenje in ukrepi so politizirani. (1, 2, 3)
    • Zunanje-politično je ameriška šibkost vsaj deloma posledica notranje-političnega zastoja.
  • Brazilski Trump – Bolsonaro – se sooča s pregonom in odstavitvijo zaradi zavoženega soočenja s pandemijo. Senatni komite je predlagal sprožitev kriminalnih procesov; prek vrhovnega sodišča se poskuša doseči ustavitev njegove prezence na socialnih omrežjih. (1, 2, 3, 4, 5, 6)

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Zalivske države se pripravljajo na post-fosilno prihodnost. Obenem se, glede na manjši interes ZDA, soočajo z večjo odgovornostjo za varnost v regiji. Ena izmed osrednjih dilem je zagotavljanje varnosti morskih poti. Prihaja do napihovanja pojava dodatnega QUAD zavezništva med ZDA, Indijo, UAE in Izraelom, ki naj bi bilo uperjeno zoper Kitajsko. Analitiki smatrajo projekt za primarno ekonomske narave.
  • Izrael je oklical šest humanitarnih organizacij, z desetlejem delovanja, za teroristične. S tem ima “podlago” za zajem njihovih sredstev in pregon članov. Poteza je prišla pod vsestransko mednarodno kritiko.
  • V Iraku so se odvijali povolilni protesti. Očita se prikrojevanje rezultatov; udeležba je bila sub 50%. Odvil se je (neuspel) poskus atentata na premiera s tremi droni.
  • Savdska Arabija izvaja pritisk na Libanon zaradi rastočega političnega vpliva Hezbollah. Slednja je zaveznik Houthijev v Yemnu, kjer Savdijci že leta pustošijo; nedavna pogajanja prav tako niso prinesla sadov.
  • Analitiki svarijo pred nerazumevanjem novega iranskega predsednika Raisija. Notranje-politično potrebuje namreč nov mednarodni kompromis glede jedrskega programa in zrahljanje sankcij. Vojaške grožnje so neproduktivne, saj so voda na mlin militantnejšim delom iranske politike. Iran se medtem obrača proti vzhodu, saj postaja vedno bolj odvisen od vezi z Rusijo in Kitajsko.
  • Etiopijski konflikt med centralno vlado in Tigray uporniki se zaostruje. Ni jasno, če bo predsednik Abiy uspel ohranit oblast.
  • Vojska v Sudanu je izvedla državni udar z namenom “normalizacije” razmer – voditelj obljublja volitve in vrnitev k civilni oblasti (v prihodnosti). Zaenkrat je bil ustanovljen “nacionalni svet”, večinoma sestavljen iz veteranov ere Bashirja (prejšnjega diktatorja odstavljenega prek udara 2018, po katerem je sledilo kratko obdobje civilne vladavine). Tokraten udar je bil izveden brez širše podpore ljudstva, posledično se že pojavljajo protesti in težave. Civilna koalicija je zavrnila pogajanja z vojsko.