• Po svetu je bilo administriranih 6.7 milijard doz različnih proizvajalcev. Avtorizacijo ima 23 različnih cepiv. Revnejše države so do sedaj prejele 2.9% odmerkov.
  • Glede na podatke iz različnih držav, se pojavijo resni zapleti po cepljenju v cca 5-10 primerov na 100k odmerkov, med njimi tudi smrti. Skupno število zaznanih posledic je višje (cca 0,06% odmerkov), vendar jih je 95% zmernih, začasnih in ozdravljivih.
  • Smrtnost potrjenih okužb covida je različna med državami. Znaša med 0.1 in 10%, v povprečju med 100 in 300 smrti na 100k prebivalcev.

1) KAKO CEPIVA DELUJEJO?
Cepiva niso čudežni zvarki, niti prihajajoča zdravila, ki neposredno zavirajo COV virus. Cepiva “naučijo” imunski sistem na prihodnje soočenje s COV – virus bo najverjetneje endemičen in krožil v populaciji. Zaradi različnih imunskih sistemov med posamezniki, je zaščita različna med – bolniki z oslabljenimi imunskimi sistemi in starejši bodo od cepiva v povprečju prejeli manj zaščite kot “zdrav” posameznik. (1, 2, 3, 4, 5)

2) KDAJ SO BILA ODKRITA?

Prvi zametki “cepljenja” so omenjeni v 10. stoletju na Kitajskem. Več zapisov se pojavi v 16. in 17. stoletju. V Evropi se prva cepljenja opravijo 1721 v Angliji. Naslednji mejnik opravi Edvard Jenner leta 1796 s prvimi cepljenji zoper črne koze. Praksa se kasneje razširi po evropskih državah. Naslednjo generacijo cepiv prične Louis Pasteur, ki 1880 razvije cepiva zoper kokošjo kolero in anthrax. Cepiva so bila ob začetku 20. stoletja del nacionalnega ponosa; prva obvezna cepljenja se uzakonijo v istem času. V istem stoletju se odvija eksponenten razvoj znanosti. Med drugim se razvijejo cepiva zoper ošpice, koze, mumps, gripo in 1950 zoper polio. Znanost od takrat naprej nadaljuje z izboljševanjem in razvojem novih cepiv. Trenutno se uporablja devet različnih tipov, ter raziskuje več eksperimentalnih metod.

3) ZGODOVINSKI DOSEŽEK

Množična cepljenja zoper več bolezni je v 20. stoletju rešilo nešteto ljudi po svetu. Govorimo o stotinah milijonov. Cepiva nosijo veliko zaslug za znižanje otroške smrtnosti in 30-40 let daljšo povprečno življenjsko dobo na zahodu ob primerjavi z začetkom prejšnjega stoletja. (1, 2, 3, 4)

Pri COV cepiv prihaja namesto slavja največjega dosežka zadnjih desetletij – razvoj več kot 20 cepiv in administracija 6.6 milijard doz v slabih dveh letih – do množične psihoze. Glede na prognoze se upa na 12 milijard doz v 2021. Več cepiv je še vedno v razvoju. Na obzorju so tudi zdravila zoper COV (1, 2, 3). Naj se ne smatrajo za alternativo cepivom, ki so boljša preventiva, temveč za zdravljenje tistih, ki bodo zboleli navkljub cepljenju, ter skupin, ki se ne morejo cepit.

4) CEPLJENJE po SVETU

Po svetu je bilo administriranih 6.7 milijard doz različnih proizvajalcev. Avtorizacijo ima 23 različnih cepiv. (1, 2)

  • Po razširjenosti sta na vrhu AstraZeneca (Vaxzevria) in Pfizer (Comirnaty) – oba z 1.5 milijard odmerkov. Kitajski Sinovac in Sinopharm sta naredila 2 in 1.5 milijard doz. Moderna (Spikevax) 400 milijonov, ruski SputnikV 176 milijonov, ter JJ 90 milijonov.
  • Kitajska je z eno dozo cepila 1.1 milijardo ljudi, Indija 705 milijonov, EU 306, ZDA 219, Brazilija 156, Indonezija 109, Japonska 96, Mehika 69, etc. (1, 2)
  • Revnejše države so do sedaj prejele 2.9% odmerkov.

5) OZADJA HITREGA RAZVOJA COV CEPIV

Hiter razvoj mnoštva cov cepiv ni posledica brezglave dirke, temveč rezultat predhodnega znanja, optimizacije postopka in pragmatizma globalne pandemije. (1, 2, 3, 4, 5).

  • Znanost ni pričela iz ničle. Vektorski AstraZeneca (Vaxzevria) in Jansen uporabljata predhodno uporabljeno metodo adenovirusnega vektorja. mRNA tehnologija se razvija že 30 let in uporablja v onkologiji že desetletje (1, 2, 3). Pfizer in Moderna sta prejela milijone proračunskih dolarjev za razvoj – cepivo ni le uspešno, temveč predstavlja revolucionaren napredek za prihodnost. K pohitritvi procesa so prispevala tudi na pol razvita cepiva zoper SARS in Ziko ter tisoče drugih študij in desetletja nakopičenega znanja. Splošneje velja isto za vsa cov cepiva. K hitremu razvoju je prispeval zgodovinski trenutek – znanost je imela na voljo neomejena sredstva ter v razvoj usmerila tisoče strokovnjakov in obsežne dele farmacije.
  • Pomemben faktor za hiter razvoj je bila optimizacija postopka. Privarčevalo se je ogromno časa pri birokraciji, saj so imeli regulatorji in znanost dostop do podatkov že med kliničnimi študijami – po zaključeni fazi se ni izgubljajo časa v birokratskem kolesju, temveč hitro odobrilo naslednjo fazo. Razvijalci cepiv so medtem med eno fazo že pripravili kohorto za naslednjo, ki se je lahko pričela takoj po odobritvi regulatorjev.
    • Vse skupaj se je razvijalo več kot 300 cepiv (1, 2). Tista, ki so prva prešla klinične študije so trenutno že v uporabi. Razvoj nekaterih je bil zaradi slabih rezultatov opuščen (eg: Merck). Še vedno jih je sto v kliničnih študijah in pred-kliničnih študijah; cca 24 cepiv ima po svetu avtorizacije za uporabo. Določeni proizvajalci in države nadaljuje z razvojem zaradi različnih vzgibov – prihajajo cepiva z lažjo logistiko (ne potrebujejo -40C, temveč normalen hladilnik za shranjevanje), s katerimi bo lažje cepiti v nerazvitem svetu. Države, ki imajo zaradi sankcij težak dostop razvijajo lastna (Kuba, Iran, etc).
  • Zadnji del zaslug za hiter razvoj cepiv nosi nuja in pragmatizem globalne pandemije. Vsi bi si seveda želeli, da bi imeli več let časa za razvoj, vendar le-to ni bila opcija. Med globalno pandemijo je nerealno čakati dve leti za longitudinalne študije posledic – obenem je fizično nemogoče pridobiti natančne podatke o cepivih za x let po cepljenju, dokler x let ne preteče. Masovno se cepi le s cepivi, ki so prestala klinične faze – sočasno se ne cepi brezglavo, temveč natančno spremlja posledice, prek katerih se izboljšuje strategija in identificira rizike za pojav zapletov.

6) ALI LAHKO CEPIVA SPREMINJAJO DNK?
Ne. Trditev je sci-fi pravljica (1, 2, 3, 4, 5). Ali poznamo genske terapije, ki so svoje polje medicine in znanosti? Da.

7) SESTAVINE “EKSPERIMENTALNIH” CEPIV in EUA

Pravljice na medmrežju smatrajo cepiva za voodoo zvarke in očitajo farmaciji skrivanje sestavin. Dejansko je alergija na sestavine v cepivu eno od opravičil pred cepljenjem, posledično morajo biti jasno zavedene. (1, 2, 3) Očitki o eksperimentalnih cepivih so zavajajoči. Nerealno je med globalno pandemijo čakati dve leti za longitudinalne študije posledic. Nenazadnje bi si znanost želela imeti leta časa za razvoj, vendar cepiva ne nosijo profita – sars1 ni bilo nikoli končano, ker ni bilo nuje.

Cepiva, ki so prešla klinične študije so dobila izjemno odobritev, s čimer se je lahko pričelo množično cepljenje – med katerim se od vsega začetka spremlja posledice. V glavah anticepilcev je EUA (emergency use authorisation) dokaz zarote – dejansko je mehanizem “delujočega” sistema, ki ima pripravljene postopke za krize in cepivom ni podelil polne avtorizacije takoj. Pfizer jo je prejel za 16+ šele avgusta, torej več kot pol leta po pričetku množičnih cepljenj. Vsaka odobritev za nadaljnje demografije je postopen proces z mnogimi deležniki (1, 2, 3, 4, 5)

8) ALI IMAJO CEPIVA POSLEDICE PO VEČ LETIH?

Da, reče se ji “spomin” imunskega sistema. Cepiva ga naučijo soočenja s patogeni, preden se mora z njim soočit po “naravni” poti. Cepiva ne puščajo za sabo nobenega “materiala“, saj se po nekaj dneh ali tednih razgradijo in odplaknejo izven telesa – kakor vsi ostali odpadni produkti. Podobno kot piki žuželk, ki izzovejo rdečico in izginejo. Cepljenje ima prav tako širok margin of error – Kitajci so pred 500 leti “cepili” z vpihavanjem prahu iz posušenih kožnih lusk v nos; Britanci pred 200 leti z umazano iglo namočeno v kri okuženega – oboje je še vedno imelo učinek. 2021 je nekatere strah čipov in grafenskega oksida – oboje pravljici (1, 2, 3).

  • Osnovnošolsko: Celice mečejo svoj odpad v okolico, med drugim CO2 in druge ostanke biokemičnih reakcij. CO2 se menja za O2 v pljučih; kri se čisti v jetrih – odpad se urinira. Na ravni telesa se vsak dan “razgradi” milijone mrtvih celic in poskrbi, da se nečistoča odstrani. Pri cepivu govorimo torej o 0.3mL dozi tekočine, ki vstopi v telo sestavljeno 60% iz vode in s 5000mL krvi. V prvih dneh vzbudi odziv imunskega sistema – v naslednjem tednu se cepivo razgradi in “odplakne” prek ustaljenih bioloških mehanizmov.
  • Znanost ni sci-fi, temveč ima omejitve. Poenostavljeno – nimamo dovolj naprednih metod, ki bi lahko napovedale ali z veliko gotovostjo zaznale neke minorne posledice cepljenja po več letih – torej razločile med “ostanki” 0.3 mL cepiva in dveh let okoljskih vplivov in preostalega šuma (hrana, navade, starost, etc). Edino kar znanosti ostane je, da spremlja populacijo in poskuša iz nabranih podatkov odkriti statistične odklone in vzorce pojavov – retrospektivno, ker ni možno imeti podatkov iz prihodnosti (1, 2, 3). V primeru COV cepimo eno leto, med katerim je znanost nabrala podatke za tri milijarde odmerkov na zahodu, oz 6.6 milijard po svetu. Raziskovanje še zdaleč ni zaključeno – med drugim se šele preiskuje pojavnost in obseg long covid simptomov. (1, 2, 3, 4)

9) KDO in KAKO SE PREVERJA VARNOST CEPIVA?

Cepiva se ne proizvajajo v kleti, temveč so za masovno proizvodnjo potrebne tovarne. Slednje so pač v lasti različnih farmacevtskih gigantov (ponekod države), ki imajo znanje, osebje in opremo. Četudi farmacija proizvaja cepiva, se administracija doz odvija pod okriljem zdravstva in javnih agencij, ki spremljajo njihovo varnost in učinke. (uk, de, dk, se, ema, ecdc, ca, cdc, fda)

  • Večina razvitih držav ima zdravstvene agencije in baze za spremljanje posledic, kjer se beleži ogromno sumov na zaplet po cepljenju. Podatke se nabira prek različnih načinov – od pasivnega spremljanja prek javnih baz, do avtomatičnega beleženja vsake smrti x dni po cepljenju, ISO baz v Evropi, ter aktivnih programov med bolnicami in na ravni državnih zdravstvenih sistemov. Prav tako se jih nabira na različnih nivojih – posamezne članice EU ali ZDA imajo svojo raven agencij; sočasno se nabirajo tudi na “federalni” ravni – ema, ecdc, cdc, fda.
  • Narava sama oteži proces, saj je zaradi biologije in tisočih spremenljivk težko (z znanstvenimi merili natančnosti) dokazati 100% korelacijo nekega zapleta in cepiva. Posledično se ne govori le o smrtih, temveč težkih zapletih (adverse events) s podkategorijo smrtnih izidov. Analize primerov imajo dva nivoja – potrjena in možna korelacija s cepivom.
  • Med težke reakcije na cepivo se šteje predvsem hospitalizacije in smrti. Kažejo se razlike med državami in regijami. Zaradi pomanjkanja kadra in kaosa pandemije je zajem ponekod nepopoln; prihaja do zaostankov, ipd. Kljub temu se postopoma odkrijejo trendi. Prek večplastnega spremljanja cepljenja je znanost hitro odkrila redke strdke pri AZ in JJ, ter še redkejši TTS/VITT zaplet; GBS pri Pfizerju; MIS pri več njih; Japonski zaplet pri proizvodnji, etc.

10) KAKO NEVAREN JE COV OB PRIMERJAVI Z GRIPO?

Za začetek se mora izpostaviti, da so COV številke dosežene s široko paleto različnih ukrepov, torej niso popolnoma primerljive s podatki od grip.

  • Cepljenje zoper gripo ni razširjeno, temveč osredotočeno na starejše od 65; uptake med 25 in 80%, torej izjemno različno med državami (nepresenetljivo je Slovenija pri dnu).
  • Zaradi boljše primerljivosti podatkov vzamemo le eno državo, ki ima relativno zanesljive statistike. V ZDA je v zadnjem desetletju zaradi gripe vsako leto umrlo med 20k in 50k ljudi. COV je v slabih dveh letih pandemije zahteval cca 700.000 Američanov, torej cca 350k letno kljub ukrepom (velik caveat je vpliv Kaligule aka Trump, ki je podžgal zarotniške psihoze in podcenjeval virus; ameriške številke bi nedvomno lahko bile boljše).
    • Ob zgodovinski primerjavi je COVID zahteval več ameriških žrtev od pandemije Španske gripe 1918. Slednja je še vedno smrtonosnejša, saj je pobila večji delež ameriškega prebivalstva.
  • Nemčija ima v najslabših sezonah med 10k in 20k mrtvih zaradi gripe. COV je zahteval 95.000 žrtev, torej štirikrat smrtonosnejši od najnevarnejših grip.

11) KAKO SMRTEN JE COV?

CFR (case fatality rate) je smrtnost med potrjenimi okužbami. IFR (incidence fatality rate) je smrtnost na ravni populacije. Zajem podatkov je nepopolen in različen med državami. Prav tako je smrtnost odvisna od razvitosti države, ter kvalitete in obremenitve zdravstva (v kolikor cov val bolnice preobremeni, poskočita tudi CFR in IFR). Glede na mednarodne podatke se giblje CFR med 0.1 in 10%. IFR se ocenjuje na 0.5 – 1%. Najslabša država na svetu (Peru) je imel 9.1% cfr in 600 smrti na 100k, Slovenija ima 1.5% oz cca 222/100k. (1, 2, 3, 4, 5)

12) KAKO USPEŠNA SO CEPIVA?

Uspešna pri čem? Okužba ni isto kot bolezen. Primaren namen cepiv, tudi med njihovim razvojem, ni bilo preprečevanje okužbe, temveč težkega poteka bolezni in smrti. K temu se mora dodati, da niti večina ostalih cepiv ne preprečuje okužbe. COV cepiva, glede na podatke prvega leta od pričetka cepljenj, ostajajo učinkovita (med 75-90%) pri preprečevanju težkega poteka bolezni in smrti. (1, 2)

Narava imunskega sistema (isto pri drugih cepivih in soočenjih z bolezni) določa, da “aktivna” imunost sčasoma pada. Poenostavljena je aktivna imunost rezultat višje količine protiteles – po prejemu odmerka doseže vrh in nato postopoma upada. Trajnejšo zaščito nudijo drugi sloji imunskega sistema, kot so B in T celice, ki obdržijo “spomin” na cepivo, natančneje nek protein aka spike. V kolikor telo zazna covid lahko “spominske” celice v nekaj dneh proizvedejo milijarde protiteles. Tu leži srčika cepljenja, ki vnaprej pripravi imunski sistem na nov virus.

Glede na najnovejše podakte in epidemiološko sliko, se nedvomno kaže postopen upad zaščite – deloma zaradi omenjene narave imunskega sistema, deloma zaradi delta variante. Slednje ne pomeni, da cepiva niso uspešna pri zaščiti večine populacije, temveč kaže na morebiten trend naslednjih mesecev. (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9) Trend se potrjuje tudi med breakthrough infections – cepljeni, ki zbolijo s simptomi – večina ljudi, ki kljub cepljenju zboli je starejših ali s pridruženimi boleznimi in oslabljenimi imunskimi sistemi. Tudi v tem primeru se kaže odlika cepiv, saj ima večina ljudi, ki kljub cepljenju pristane v bolnici, blažji in krajši potek bolezni (1, 2, 3).

V teku je mnoštvo raziskav, ki spremljajo zaščito posameznih demografij tekom časa in potek izbruhov po svetu. Opravlja se klinične študije o efektu dodatnih odmerkov. Raziskuje se vpliv okužbe po cepljenju, ki je lahko “poživitev” zaščite. Preiskuje se kombiniranje različnih cepiv in podaljševanje intervala med odmerki. Venomer se mora upoštevati, da znanost vsak dan odkriva nove uvide o COV – spremembe dikcije in popravki v strategiji so normalen del znanstvenega postopka.

13) ZAKAJ KLJUB VSEMU NARAŠČAJO OKUŽBE?

Ker sta narava in imunski sistem izjemno kompleksna.

  • Biologija delnega upada zaščite je razložena zgoraj. En izvor zmot je nepravilno tolmačenju številk okužb, hospitalizacij in smrti. Na delu je statistični paradoks – več kot ima država cepljenih, več bo tudi cepljenih med okuženimi in obolelimi (1, 2, 3). Cepiva prav tako niso, nobeno v zgodovini, 100% učinkovita. Poenostavljeno je kvaliteta zaščite odvisna od posameznikovega imunskega sistema – starejše in rizične skupine dobijo v povprečju manj zaščite od cepiva; hitrejši je tudi upad tekom časa.
  • Panika glede porasti okužb ignorira mnogokrat dejstvo, da ima večina držav manj ukrepov. Medtem postajajo valovi okužb zmernejši, torej z manjšo obremenitvijo bolnic, kjer je cca 3/4 necepljenih – jasno se kažejo različni trendi med visoko in nizko cepljenimi področji.
  • Pandemija ostaja stresni test zdravstvenega sistema in družbe, ter ne apokaliptična kuga. Cepiva niso čudežni zvarki, ki bi jo odpravili čez noč. COV bo najverjetneje endemičen. Normalizacija med državami bo različno hitra – ponekod se bo agonijo podaljševalo.
  • V kontekst se mora postaviti tudi nedavno opuščanje ukrepov v visoko cepljenih državah (dk, se, no, nl, pt). Vodstvo kompetentnih držav (eg Danska) je jasno opozorilo, da se lahko ob poslabšanju epidemiološke slike nekateri ukrepi uvedejo nazaj.

14) ALI OBSTAJA CEPIVO BREZ STRANSKIH UČINKOV?

Ne. Razlog tiči v naravi in biologiji. Vsako cepivo (ne le cov) lahko zaradi genetske variance posameznikov in kaotičnega naključja, pri cca 10/100k posameznikov izzove težke reakcije, kot so močne alergije in drugi zapleti za hospitalizacijo. Izjemno redko privede do smrti. Cilj znanosti je, da delež težkih posledic minimalizira med razvojem, ter seveda spremlja posledice cepljenja. Po 6.6 milijard odmerkov po svetu, od tega več kot dve milijardi Pfizer in AZ ter pol milijarde Moderne in sto milijonov JJ, so cepiva znotraj parametrov obstoječih cepiv. Dejansko se kaže tehnološka superiornost mRNA tehnologije, saj imata vektorski AZ in JJ več zapletov. Več milijard odmerkov kitajskih in indijskih cepiv z oslabljenim virusom je še starejša tehnologija – na žalost geopolitika onemogoča boljše izmenjave globalnih podatkov, niti ne nujno prostega pretoka informacij v državi.

15) KAKŠNE SO POSLEDICE CEPIVA PO MILIJARDAH ODMERKOV?

Po svetu je bilo administriranih 6.6 milijard odmerkov. Za lažjo analizo se bomo osredotočili na “zahodna” cepiva, torej cca 3 milijarde odmerkov. Skupno število zaznanih posledic je cca 0,06%, vendar jih je 95% “zmernih”, začasnih in ozdravljivih. Zmerne posledice zajemajo vročino, utrujenost, boleče mišice po vbodu, etc in v povprečju izginejo v roku enega tedna. Resnejše posledice, torej hospitalizacija in smrt so bile zabeležene, vendar ostajajo statistično minorne – težki zapleti se kažejo pri cca 5-10 na 100k odmerkov.

  • Podatki iz ZDA: Alergična reakcija med 2-5 primerov na milijon doz (0.0005%). Jansen strdki 47 potrjenih primerov po 15.2 milijona odmerkov (0.0003%). Jansen GBS 233 možnih primerov (0.001%). Miokarditis in perikarditis po mRNA cepljenih je bil potrjen v 945 primerih od 390 milijonov odmerkov (0.0002%).
  • Podrobnosti za posamezna cepiva so še bolje beležena na evropski strani – Comirnaty (Pfizer), Spikevax (Moderna), Vaxzevria (AstraZeneca), Jansen. MIS (Multisystem inflammatory syndrome) je v povprečju cca 5 primerov na 100k pri vseh cepivih. JJ študija venoznih tromboz kaže na 0.1% pri cepljenih in 0.04% v placebo – 26/21,894 vs 9/21,882. Isti pojav preiskuje tudi ameriški CDC.
  • Do 30. septembra je bilo po 68.7 milijonov odmerkih v eudri zabeleženih 199.999 posledic, med njimi 1211 smrti (0.001%). Slednje niso 100% dokazane smrti, temveč kolekcija primerov s sumom na vzrok cepiva, ki jih eudra prejema znotraj evropskega zdravstvenega sistema. V vsakem primeru se nadaljujejo raziskave in spremljajo zapleti.
    • eg: Danska je že maja prenehala z uporabo AZ in JJ. Nedavno so zaradi pojava kardiovaskularnih posledic preventivno ustavili uporabo Spikevax (Moderna) za mlajše od 30 let. Znanje in strategija se izboljšujeta.
    • eg: Glede na podatke iz 2019 v Sloveniji vsako leto umre cca 8k ljudi zaradi bolezni obtočil (strdki, kapi), torej cca 20 na dan. Kapi in strdki niso le posledica cepiv, četudi se vsak pojav njih zabeleži kot možna posledica v kolikor se zgodi kmalu po cepljenju. Posledično je raziskovanje in potrditev cepiva za vzrok smrti kompleksen proces, ki naj bo prepuščen stroki. Če je lokalna pomanjkljiva, ostaja na svetu milijone znanstvenikov iz stabilnejših in bolje vodenih držav.

16) KOLIKO JE SMRTI PO CEPLJENJU?

V ameriški vaers je bilo zabeleženih 8878 smrti po cepljenju (0.0022%), kar ne pomeni, da je pri vseh cepivo potrjen za vzrok. CDC in FDA se lahko upravičeno očita, da ne objavljata zadovoljivih statistik, oziroma ni javno prikazana smrtnost. Vzrokov je več. Narava in težave metodologije so bile opisane zgoraj. Ameriška težava je razdrobljenost zdravstvenega sistema in kakofonija interesov, ki vplivajo na agencije (v veliki meri posledica 50 let neoliberalizma; pandemija ni privedla do težav, temveč odstrla trhlost sistema).

Malo googlanja najde podatke za Ontario, kjer je bilo zabeleženih 13741 posledic od 22 milijonov odmerkov cepiva (0,06%). Od 13741 vnosov je bilo 94.4% blagih posledic – 764 oz 5.6% je bilo resnih zapletov. 8 smrti se smatra za neposredno povezane, 34 se jih preiskuje – skupaj 0.0001%.

  • Povprečje resnih zapletov za ostala cepiva med 2012 – 2018 se giblje med 2.8% in 5.0%.
  • Od 764 resnih zapletov po COV cepljenjih je bilo 756 hospitalizacij. V času pisanja analize jih je 271 okrevalo, 346 jih okreva, 80 poroča o trajnejših posledicah. Smrtnih primerov je bilo 42 – 8 smrti se smatra za neposredno povezane, 34 se jih preiskuje.
    • Zaznanih je bilo 21 primerov tromboz po AZ cepivu – Ontario je opustil cepljenje z njim maja. Zaznanih je bilo 384 primerov MIS po mRNA cepivih. V ZDA se cepi predvsem s slednjimi, saj ima glede na podatke študije AZ 10.6 zapletov na 100k odmerkov, Pfizer 2.7/100k in Moderna 4.3/100k.

Do sedaj sta med najresnejšimi (ter izjemno redka) zapleti pojav TTS/VITT po AZ in JJ cepivu. V primeru AZ je bilo po svetu do 31. julija zaznanih 1503 TTS zapletov – vmes je bilo administriranih 592 milijonov odmerkov (0,0002%). Raziskave in identifikacija rizičnih faktorjev je v teku in orisana  v linkih od zdravstvenih agencij.

  • Thrombosis with Thrombocytopenia Syndrome (TTS) je mešanica strdkov in pomanjkanja ploščic za strjevanje krvi – zdravljenje je težko, saj zdravilo zoper en zaplet slabša stanje druge težave. Več držav, med drugim Danska, je že maja prenehalo z uporabo AZ in JJ.

Britanski Yellowcard je med 9.12.20 in 8.9.21 zabeležil 1645 primerov časovne bližine cepljenja in smrti. Nacionalni uradi so medtem preiskali 9 primerov težkih zapletov po cepljenju, od katerih je bilo pri petih potrjen vzrok cepivo. Pregled mesečne statistike smrti beleži cca 10 sumov na mesec, od katerih je polovica potrjenih primerov smrti po cepljenju (1, 2). Za iste mesece znaša cov številka nad 100k smrti. Britanija je do sedaj administrirala 49 milijonov odmerkov, 86% starejših od 12 je prejelo enega, ter 79% dva. Med januarjem in julijem je bilo zabeleženih 51281 smrti s cov – 640 med polno cepljenimi.

Na Norveškem je raziskava pokazala, da je zaradi zapletov po cepljenju zelo verjetno umrlo več bolnih pacientov. Podobna zgodba prihaja iz Irske, kjer je februarja po cepljenju umrlo 12 bolnikov. Ob pričetku cepljenj v Koreji, se je marca preiskovalo sedem zapletov. Primer potrjene smrti – večinoma gre za krvne težave – je bil zabeležen na Novi Zelandiji in Avstraliji, ki je imela do avgusta sedem smrti povezanih z AZ – prav tako med oslabelimi. Nedavno je bila potrjena smrt v Washingtonu; v Seattlu je po zapletih umrla mati dveh otrok. Junija je bila potrjena prva smrt v Indiji.

Težji zapleti po cepljenju so prisotni v vseh državah, ki cepijo. Ponovno se mora poudariti, da je pri težkih posledicah ali smrtih govora o promilih. Dokaz varnosti cepiv je ravno dejstvo, da se težke posledice cepljenja zaradi redkosti kažejo šele po milijardah odmerkov. Same številke so nepopolne zaradi omenjenih variabil, kot je večja pojavnost zapletov ob cepljenju bolnikov in variabilnost imunskih sistemov med posamezniki. Na žalost nima znanost boljše rešitve, kot spremljati posledice in čim bolj natančno identificirati rizične faktorje cepljenja. Obenem mora prevladati pragmatizem – kdor ima po cepljenju daljše obdobje blažjih simptomov (vročina, utrujenost, bolečina v roki), ali cca 10/100k primerov težkih zapletov, bi zelo verjetno imel težave s COV. Če človeka “podre” cepivo, je popolna utvara, da bi ga virus pustil nedotaknjenega.

17) KAKO ANTIVAX ŠARLATANI ZAVAJAJO O KOLIČINI POSLEDIC PO CEPLJENJU?

Zaradi javne dostopnosti nekaterih baz, ki beležijo “sumljive” zaplete v časovni bližini cepljenja, lahko antivax gorečneži strašijo s “surovimi” podatki (1, 2, 3, 4), ki zajemajo vse zapise v vaers, eudro in ostale baze – ne dejansko analizirane primere, kjer je bila potrjena neposredna ali možna krivda cepiva.

    • eg: VAERS accepts and analyzes reports of possible health problems—also called “adverse events”—after vaccination. As an early warning system, VAERS cannot prove that a vaccine caused a problem. Specifically, a report to VAERS does not mean that a vaccine caused an adverse event. But VAERS can give CDC and FDA important information. If it looks as though a vaccine might be causing a problem, FDA and CDC will investigate further and take action if needed. Anyone can submit a report to VAERS — healthcare professionals, vaccine manufacturers, and the general public. VAERS welcomes all reports, regardless of seriousness, and regardless of how likely the vaccine may have been to have caused the adverse event.

18) ZAKAJ PODPIS SOGLASJA?

Predvsem zaradi formalnosti prava in eua avtorizacij. Lokalno prihaja do panike zaradi odsotnosti kompenzacij v primeru zapletov. Razvitejše države, med njimi tudi ZDA, imajo vzpostavljene javne sklade specifično za primere stranskih učinkov cepljenja. Manko slovenske sheme je posledica slabega političnega vodstva ter ne globalna zarota.

Odmevna zgodba, ki jo anticepilci radi citirajo, je Pandemrix. Cepivo je bilo odobreno 2009 zoper H1N1 influenzo. Kasneje se je pokazalo 5x več stranskih učinkov kot pri konkurenčnem cepivu; med osrednjimi težavami je bil pojav narkolepsije (1 primer na 18400 odmerkov). Zaradi napake je bilo izplačanih več milijonov odškodnin. Zgodbo se rado uporablja za posreden dokaz o “pokvarjenosti” farmacije – vmes se ignorira, da je bilo v zadnjih 50 letih administriranih sto milijard odmerkov cepiv, ki so rešila več sto-milijonov življenj.

19) MNENJE ZNANOSTI o BOOSTER DOZAH

Navdušenje prvih številk zaščite je bilo v veliki meri rezultat bližine cepljenja in visoke ravni protiteles, kar je preprečevalo tudi več okužb. Padec protiteles oziroma waning immunity je poznan pojav pri mnogih boleznih in cepivih. Cepiva tekom časa sicer preprečijo manj okužb in zmernih simptomov, vendar ostajajo uspešna (cca 77%-91%) pri preprečevanju težkega poteka bolezni in smrti – glede na do sedanje podatke vsaj cca eno leto za večino populacije. Večji upad zaščite je v istem časovnem intervalu zaznan pri rizičnih skupinah in starejših.

Znanost še zdaleč ni enotna glede dodatnih odmerkov. Del stroke, med njimi tudi WHO, si želi počasno uvajanje boosterjev. Poudarja se potrebo po dodatnih podatkih in študijah, ki bi kazale na manjšo zaščito pred težko boleznijo in smrtjo. (1, 2, 3). Drug del stroke, med njimi policy svetovalci v ZDA, Izraelu in drugje, zagovarja hitrejšo “preventivno” cepljenje s tretjo dozo, ki bi dvignila splošno raven zaščite, torej tudi pred srednje težkimi simptomi, ter preprečila večji del transmisije (1, 2, 3, 4). Trenuten kompromis je avtorizacija poživitvenih odmerkov za rizične skupine – starostniki, bolniki z oslabljenim imunskim sistemom in zdravstveni delavci, ki so v stiku s COV bolniki.

Obe strani se strinjata, da bo verjetno prišlo do potrebe po tretji dozi zaradi biologije imunskega sistema, ki postopoma izgublja zaščito. Razlika v pristopu je, da želi ena stran počakati na podatke, ki kažejo na širši upad zaščite (težka bolezen in smrt) med cepljenimi. Drug pristop je preventivna administracija booster doz, ki bi lajšala tudi srednje težke simptome in preprečila več okužb. Države oblikujejo strategije neodvisno druga od druge. Glede na nedavno dogajanje se v mnogih državah že administrira poživitvene odmerke – ter seveda nabira sveže podatke.

20) ZAKAJ PRIHAJA DO SPREMEMB STRATEGIJE?

“Panika” glede dodatnih odmerkov ima več posrednih izvorov. Pozablja se, da ima več cepiv za dosego “polne” zaščite, 3-4 odmerke razpršene prek mesecev ali let. Ignorira se, da imamo splošno priznana cepiva, ki potrebujejo odmerke vsakih nekaj let (tetanus). Dodatne doze COV cepiv niso torej nič novega.

Prav tako imamo po enem letu cepljenja, skupaj z različnimi strategijami držav, nove uvide glede učinkov cepiva. Kriza pandemije je zahtevala neko mero pragmatizma, ki se jo prerado razlaga kot globalno zaroto. Štiri-tedenski interval se je izkazal za klinično preverjen pristop za hitro dosego prvega vala zaščite. Glede na novejše uvide po milijardah odmerkov, se kažejo razlike v učinkovitosti. UK je podaljšala interval in prioritizirala cepljenje večjega dela populacije z enim odmerkom; več raziskav kaže, da lahko daljši interval med odmerkoma izboljša imunski odziv. V ozadju je biologija (1, 2, 3). V teku so dodatne raziskave. Vse skupaj ne pomeni, da je bila do sedanja strategija napačna. Odstira le možnosti za optimizacijo. Področje raziskav je tudi heterogeno cepljenje, saj lahko kombinacija različnih cepiv privede do širšega spektra imunskega odziva in s tem višje ravni zaščite (1, 2, 3, 4). Venomer se mora upoštevati, da znanost vsak dan odkriva nove uvide o COV – spremembe dikcije in popravki v strategiji so normalen del znanstvenega postopka.

TLDR

Cepiva imajo cca 5-10 težkih zapletov na 100k odmerkov, pri katerih pride do 1-2 smrtnih izidov na 100k. COV smrtnost znaša v povprečju cca 200 in 300 smrti na 100k potrjenih okužb

POLJUDNEJŠA ZNANOST

  • MicrobeTV – podcast že deset let; glavni voditelj profesor Vincent Racaniello iz univerze Columbia v NY.
    • Klinični povzetki z Daniel Griffin, zdravnik in raziskovalec iz CU-NY.
    • This week in virology je daljši podcast z večimi znanstveniki iz več področij, ki razlagajo detajle študij.
    • Q&A, kjer se odgovarja na vprašanja poslušalcev.
    • Deset semestrov viroloških predavanj – 2012, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20
  • CIDRAP – Center for Infectious Disease Research and Policy univerze v Minnesoti.
    • Podcast direktorja in člana Bidenove svetovalne ekipe Michael Osterholm.

Dodatni viri.