• Skok cen fosilnih goriv in zgodbe električnih mrkov iz več držav po svetu kažejo na obseg trenutnega energetskega krča.
  • Kritično stanje je rezultat več sočasnih vplivov, ki so skupaj privedli do težav na vseh kontinentih. Obenem se zaradi prepletenosti sveta pomanjkanje in večje povpraševanje v eni državi, odraža tudi na cene in dobavo v vseh ostalih državah.
  • Šok bo verjetno trajal nekaj mesecev. Vpliva lahko tudi na ekonomsko okrevanje po izbruhu pandemije.

Globalna ekonomija se sooča z energijskim krčem (1, 2, 3, 4, 5, 6). Cena sodčka nafte je narasla na 80$. EU potrošniki se pred zimo soočajo z višjo ceno plina. V Indiji in Kitajski prihaja zaradi pomanjkanja premoga v termoelektrarnah, do izpadov električne oskrbe in ustavljanja industrijskih obratov. Izpad dveh elektrarn zaradi pomanjkanja goriva je v Libanonu povzročil 24 urni električni mrk. Zaenkrat se kaže le vrh ledene gore, saj se svari pred zaostrovanjem stanja v prihodnjih mesecih in kaskadnih posledicah v različnih sektorjih posameznih držav.

PERFECT STORM

Analiza dogajanja kaže kombinacijo vzrokov, ki so skupaj privedli do krize. Osrednji vzrok je ekonomsko okrevanje po pandemiji, ki sledi več kot letu manjšega povpraševanja po fosilnih gorivih. K situaciji ne pripomorejo skrhane oskrbovalne verige in hladna geopolitika. Za del težav se krivi načrte ekološke preobrazbe, ki kažejo na različno zanesljivost obnovljivih in klasičnih virov energije (Ahilova peta prvih je shranjevanje zelene energije, kadar ne sije sonce ali ne piha veter). Problem zaostrujejo še kapitalski skladi, ki hitijo z nakupom fosilnih opcij, saj se pričakuje nadaljnja rast cen.

V Evropi je k pomanjkanju plina prispevala nadpovprečno hladna zima, ki je spraznila rezerve. Drugi vzroki so zapuščina desetletja deregulacije, ki sicer privede do nizkih cen med manjšim povpraševanjem, vendar lahko privede do cenovne eksplozije med pomanjkanjem. V evropsko enačbo je vpletena Rusija, od katere se sedaj upa na večje dostave plina. Medtem je mirno vreme v Severnem morju zmanjšalo električno produkcijo vetrnic, s čimer se dviga tudi cena elektrike. V Franciji je Macron obelodanil 30 milijard evrov investicij v reindustrializacijo. Obljublja se nove (in manjše) nuklearne reaktorje, izgradnjo proizvodnje vodika in vzpostavitev nekaterih kritičnih industrij. Podobne poteze se pričakuje tudi v drugih državah.

Serija hurikanov je ustavila rafinerije v mehiškem zalivu (1, 2). ZDA je v zadnjem desetletju sicer postala izvoznica fosilnih goriv, vendar ima med pomanjkanjem prioriteto lastno tržišče. Pritiska se na zalivske države in ostale članice OPEC+, da povečajo črpanje nafte. Na zadnjem sestanku se je obljubilo povečanje za 400k sodčkov dnevno. Pri tem se mora izpostaviti, da je v veljavi še vedno rez 5.8 milijona sodčkov sprejet med začetkom pandemije. Katar je medtem objavil, da je proizvodnja LNG že pri maksimumu.

Kitajsko pomanjkanje premoga sledi ohladitvi diplomatskih odnosov z Avstralijo, zaradi česar je Kitajska ustavila uvoz avstralskega premoga. Medtem se je kljub pandemiji odvila nepričakovana rast naročil v industriji, kar je privedlo do večjih energetskih potreb in pomanjkanja elektrike v večih industrijskih regijah. Kitajska je že povečala izkop premoga v Mongoliji. Kriza postavlja pod vprašaj tudi obsežne partijske načrte glede zelenega zasuka v ekonomiji.

V Indiji se za situacijo krivi slabo vodstvo, ki ni pravočasno napolnilo rezerve premoga. Sedaj se uvaža premog z višjo ceno, kar se odraža na ceni elektrike. Uvoz prav tako ne pokriva potreb, saj imajo omrežni operaterji že več dni težave z ohranjanjem stabilne frekvence omrežja. Indijska vlada opozarja, da lahko težave trajajo več mesecev. (1, 2, 3)