• Na pojav množične skepse do COV cepiv (ter fanatičnih pravljic zanikovalcev) se prevečkrat gleda le prek prizme pandemije. V ozadju je medtem mnoštvo različnih dejavnikov, ki so prispevali k trenutnem stanju. Od neoliberalne zapuščine nedavnih desetletij in vpliva digitalizacije, do “prepakiranih” srednjeveških pravljic.
  • COV19 ni apokaliptičen virus iz filmov ali srednjeveška kuga, temveč stresni test zdravstvenih sistemov, državnega vodstva in ostalih aspektov družbe in kulture. Ne preseneča, da je zaupanje v politično vodstvo, ki sledi stroki, eden ključnih faktorjev uspešnega soočenja držav po svetu.
  • Preostanek dejavnikov, ki so razširili skepso, je večinoma zapuščina nerešenih težav zadnjih desetletij – neoliberalizem, korporativizem in lobiranje za ohlapno regulacijo (v farmaciji); hitra digitalizacija in širjenje socialnih omrežij, ki imajo “sistemske” težave z vplivom algoritmov na širjenje informacij (“dramatične” neresnice se širijo hitreje). Starejši vplivi segajo v zarote pričete v srednjem veku. Kaže se tudi vpliv neenakosti na oblikovanje prepričanj.
  • Trenuten kaos in cepilna skepsa nista le posledica pandemije, temveč zapuščina nerešenih težav zadnjih desetletij in mnogih drugih dejavnikov. Pandemija je preprosto odstrla in povečala kaotičnost modernega sveta, vendar je bil “kaos” prisoten tudi pred covidom. Na človeštvo prav tako čaka več globalnih izzivov – ekologija in klimatske spremembe, Hladna vojna med ZDA in Kitajsko, etc. Stoletje je še mlado; trenutna pandemija je le uvod v daljše obdobje izzivov.

COVID19 ni kuga, kar se ve že od samega začetka. Prerado se primerja COV pandemijo z zgodbami o srednjeveški kugi, kjer so mesta v nekaj mesecih izgubila polovico prebivalcev. Ironija covid virusa je ravno njegova “zmerna” nevarnost – ni “otipljiv” kot kuga, vendar (brez ukrepov) še vedno prenevaren za zdravstvene sisteme držav. COV19 torej ni apokaliptičen virus iz filmov, temveč stresni test zdravstvenih sistemov, državnega vodstva in ostalih aspektov družbe in kulture.

Povrhu nista trenuten kaos in cepilna skepsa le posledica pandemije, temveč zapuščina nerešenih težav zadnjih desetletij in drugih dejavnikov, ki so prispevali svoj delež. TLDR – Neoliberalizem, ki je povečal neenakost in eksistencialen stres; strankarski centrizem, ki je omajal zaupanje v izvoljeno vodstvo; slabo vodenje držav in desetletje rezov, ki niso prizanesli zdravstvu; vmes je človeštvo še prvič v zgodovini razvilo tehnologijo za masovno komuniciranje nepreverjenih mnenj med milijoni kvaziekspertov. V vso veličino post2k sveta z nakopičenimi družbenimi problemi, nato udari globalna pandemija zgodovinskih razsežnosti, ki povzroči stress test vseh držav in družb.

O poenostavitvah in spremenljivkah, ki delajo pandemijo različno v vsaki državi (demografija; poseljenost; kapacitete zdravstva; etc), smo pisali v predhodnem prispevku. Pričujoč zapis je namenjen pregledu širših vzrokov in trendov, ki so prispevali k trenutnemu kaosu in množični skepsi, ter pojavu antivax fanatikov in drugih zanikovalcev objektivne realnosti utemeljene prek znanosti. Naj se ga ne jemlje kot dogmo, temveč le oris vrha ledene gore.

IZGUBA ZAUPANJA v POLITIČNO VODSTVO

Osrednja spremenljivka, ki je odločala o uspešnosti posamezne države pri soočenju s COV pandemijo, je njeno vodstvo. V kolikor je jasno komuniciralo s svojimi prebivalci (priznavalo napake; razlagalo neznanke; sledilo znanosti; bilo kompetentno, s čimer je upravičilo zaupanje), je bilo v družbi manj panike in pandemija lažje zajezena.

Najboljši zgledi so Tajvan (1, 2, 3), Južna Koreja (1, 2, 3) in več drugih azijskih držav (1, 2). Na zahodu je rezultat izjemno različen. Pohvale si zaslužijo Nordijci in Nova Zelandija (1, 2, 3). Preostal Zahod je imel boljše in slabše poteze. Pokazale so se razpoke in nesposobnost v nekaterih državah, ki so na prvi pogled veljale za zgled. Nemčija je odličen primer obojega. Zaradi manka zakonov Merkel ni imela pooblastil, da bi poenotila ukrepe in odziv. Vsaka zvezna države je sprejemala svoja pravila glede mask, karanten, zaprtij, ipd. Odziv in kvaliteta šolstva je bila izjemno različna in mestoma mizerna (zimsko zračenje namesto nakupa filtrirnih aparatov – Lufhansa je vmse dobila več kot sedet milijard pomoči). Med paniko prvih mesecev je prišlo do afer pri nabavi mask; v eni je bil vpleten zdravstveni minister Spahn. Sledenje okužbi (Ahilova peta cov) je bilo povprečno. Cepljenje je potekalo počasi in bilo priča birokratskemu kaosu, kar postavi pod dvom stereotip o kvaliteti nemške birokracije. (1, 2, 3, 4)

Na splošno se lahko torej trdi, da je bil vodstveni odziv v državah izjemno različen. Sočasno se kaže, da še vedno ostaja pomemben faktor za končanje pandemije. Dobro vodene države, kjer je vodstvo ohranilo zaupanje ljudstva, v teh mesecih dosegajo visoko precepljenost. Med njimi DanskaŠvedskaNorveškaNizozemska in Portugalska, ki postavlja svetovno merilo s cca 90% dvojno cepljenih. V mnogo drugih državah prihaja medtem do masovne skepse in pojava antivax gorečnežev, saj se enači upor zoper nesposobne oblastnike z cepilno skepso.

Dejansko je slabo politično vodstvo starejša težava, ki se vleče že desetletja. Antivax družbeni moment ni le rezultat izgube zaupanja v oblast, temveč se lahko našteje starejše vzroke, ki prispevajo svoj delež k pojavu dvomov in verovanja v neresnice. Cepljenje ostaja medtem najhitrejši izhod iz pandemije, četudi je dejstvo mnogim neljubo.

NEOLIBERALIZEM in DESETLETJA NAKOPIČENIH PROBLEMOV

Neoliberalism –  is a term used to describe the 20th-century resurgence of 19th-century ideas associated with free-market capitalism. A significant factor in the rise of conservative and libertarian organizations, political parties, and think tanks, and predominately advocated by them, it is generally associated with policies of economic liberalization, including privatization, deregulation, globalization, free trade, austerity and reductions in government spending in order to increase the role of the private sector in the economy and society.

Desetletja neoliberalizma (na Zahodu se prične z Nixonom in Carterjem, ter kasneje združi z neokonservatizmom pod Thatcher in Reagan) in globalizacije so privedla do epohalnega tehnološkega napredka, vendar sočasno prinesla prgišče nerešenih težav – ekologija in klimatske spremembe; outsourcing industrije; lobiranje za slabo zakonodajo in ohlapno regulacijo; finančne krize, ki so povečale eksistencialen stres in družbeno neenakost; centristično politično vodstvo, ki je prisegalo na kulturni boj (pravice, splav, lgbt), vendar bilo na obeh polih podrejeno “prostemu trgu”.

Zaradi polovice stoletja neoliberalne mantre in propada trickle down obljub je bil družbeni stres prisoten že pred pandemijo. Slednja je le razgalila ignorirane težave in pokazala nesposobnost Potemkin oblasti po svetu. Sočasje starih težav in pandemije ni privedlo le do nezaupanja v obstoječe stranke, temveč je med določenimi deli populacije vzbudilo dvom v demokratično ureditev. Porast lumpen populizma, ki obljublja “odrešitev” s pravljičnimi programi, je prisoten tako lokalno, kot tudi na ravni EU (1, 2, 3).

Zadnja ironija je dejstvo, da prodajajo fanatični deli antivax srenje globalne zarote elit in druge pravljice, niti enkrat pa ne uspejo omenit neoliberalizma – dominantne ideologije zadnjih 50 let, ki je bila podstat za korporativizem, lobiranje in prgišče ostalih problemov. Vmes je imel Chomsky že v 90tih predavanja, kjer je jasno opozarjal na vzroke trenutnega družbenega stresa.

(UPRAVIČENO) NEZAUPANJE FARMACIJI

Desetletja neoliberalizma dajo mnogo upravičenih razlogov za nezaupanje korporacijam, na čelu s farmacijo. Zgodba ima dve plati. Moderna farmacija (in medicina) sta v manj kot stoletju podaljšala življensko dobo v razvitem svetu za cca 40 let. Poleg napredka je prišlo (vedno slabše zadnja desetleja) tudi do nepravilnosti, ponovno v navezavi na neoliberalizem in lobiranje, ki sta desetletja maksimizirala profit in krčila regulacije… ter sedaj skupaj s pandemijo privedla do množične skepse.

Ne preseneča nedavno dogajanje v ZDA, kjer je Purdue pharma povzročil epidemijo opiatov prek zavajanja regulatorjev in plačevanja zdravnikov za množično predpisovanje. Za desetletje kriminalnosti in tisoče tragedij je na koncu plačalo le nekaj milijard $ kazni; nihče od vodstva ni šel v zapor (1, 2, 3). Druge zgodbe zajemajo slabe klinične študije in hitenje na tržišče, kar je privedlo do smrti, sodnih procesov in poravnav. Mnogokrat se farmaciji očita pretirano predpisovanje zdravil, med njimi antidepresivi in stimulanti za otroški ADHD. Prišlo je tudi do napak pri cepivih; del njih zaradi ohlapne regulacije; del njih zaradi zapletov s proizvodnjo; del njih zaradi nepričakovanih bioloških mehanizmov, saj znanost ni vsevedna (1, 2, 3). Stanje še zdaleč ni idealno. Kljub temu se ne sme pozabiti neizpodbitnega dejstva, da so cepiva v zadnjih stoletjih rešila nešteto življenj.

Velik del trenutnega dvoma v COV cepiva izvira torej iz posrednih zgodb farmacevtske korupcije in pohlepa. Medtem se pozablja, da cepiva sicer proizvaja farmacija, vendar cepijo države. Administracija se odvija torej pod drobnogledom 200+ držav na svetu in stotisočih strokovnjakov. Cepivo se pač ne dela v kleti, temveč potrebuja masovna proizvodnja tovarne. Slednje so pač v lasti različnih farmacevtskih gigantov (ponekod državna last), ki so edini z znanjem, osebjem in opremo. Države imajo prav tako vzpostavljene sisteme za spremljanje posledic cepljenja. Ameriški vaers, evropski eudravigilance, britanski yellowcard, etc. Sistemi so učinkoviti, saj se je kmalu po pričetku množičnega cepljenja odkrilo (statistično minorne) težave. Recimo redki AZ in Jansen strdki; GBH sindrom; etc. Danska je prenehala z uporabo AZ in JJ maja; na Japonski se je po dveh žrtvah odkrilo in raziskalo napako pri proizvodnji Spikevax (Moderna). Splošno se lahko trdi, da imajo razvite zahodne države strikten nadzor nad posledicami cepljenja, ki so javno zabeležene (1, 2, 3).

V baze same se vnese veliko “sumljivih” primerov, ki se jih nato razišče in potrdi korelacijo s cepljenjem. “More than 390 million doses of COVID-19 vaccines were administered in the United States from December 14, 2020, through September 27, 2021. During this time, VAERS received 8,164 reports of death (0.0021%) among people who received a COVID-19 vaccine. FDA requires healthcare providers to report any death after COVID-19 vaccination to VAERS, even if it’s unclear whether the vaccine was the cause”. Težava javno dostopnih baz je, da antivax posebneži zavajajo prek strašenja s surovimi številkami, ter ne potrjenih primerov zapletov in smrti. (1234) Nadalje veleumna FB ekspertiza velikokrat ne preverja svoje matematike, niti logike. Banalizirano – v sloveniji zaradi srčno žilnih zapletov umre letno cca 8000 ljudi, skoraj 22 na dan. Od pričetka cepljenja se za vsak infarkt ali strdek krivi cepivo… (1, 2).

TEHNOLOŠKI NAPREDEK KOMUNIKACIJE

Napredek komunikacijske tehnologije je že večkrat v zgodovini privedel do metastaziranja fanatičnih prepričanj. Protestanske ločine se ne bi razcvetele brez Gutenberga. Med posledicami industrijske revolucije v ZDA (19. stoletje) je bila tudi razširitev telegrafskega omrežja. V sledečih desetletjih se namnožijo verske sekte in ločine. Ena izmed njih doomsday gibanje (Millerism), ki se po neipolnitvi napovedi preoblikuje v še vedno prisotne adventiste, baptiste in ostale sekte. Še večjo revolucijo povzročita radio in televizija, ki v 20. stoletju privedeta do televangelism in ekstremističnega krščanstva v ZDA. Internet je bil, ter je še vedno, le nov teritorij za stare zablode.

Digitalna doba, torej medmrežje in mobilna komunikacija, ni le epohalen skok, temveč se je povrhu odvil v nekaj desetletjih. Še vedno se torej soočamo s “krči” nove dobe in soočenjem prvih generacij. Posledično prihaja do razlik med razumevanjem in uporabo medmrežja. Poenostavljeno, bodo isti ljudje, ki verjamejo v nigerijske prince, verjeli tudi v antivax pravljice. Pregled antivax fb skupnosti, nepresenetljivo, odraža večinsko 30+ demografijo.

SOCIALNA OMREŽJA in VPLIV ALGORITMOV

Svojevrstno antivax polje postajajo socialna omrežja. Ljudje, ki so prejšnja desetletja objavljali selfije in slike mačk, so čez noč postali eksperti o pandemiji, virologiji in epidemiologiji. Obenem postajajo dejstva o virusu stvar mnenj in všečkov, četudi mestoma skregana z osnovnošolsko znanostjo.

Razlog ni le prej omenjena “mladost” tehnologije, temveč nosijo del krivde algoritmi socialnih omrežij in ignoranca korporacij. Dober vendar ne edini primer je Facebook, ki je načrtno snoval algoritme za povečevanje udeležbe (engagement), saj slednje pripomore k donosu targetiranih reklam. Dramatične zgodbe, med njimi neresnice, so bile deležne več udeležbe, všečkov in objav, s čimer jih je algoritem “raje” ponujal v feed nadaljnjim uporabnikom (1, 2, 3). Ne pripomore dejstvo, da so antivax gorečneži izjemno aktivni pri širjenju svojih prepričanj.

Prišlo je tudi do cross polination zgodb med različnimi skupinami – antivax združuje ljudi iz celotnega političnega spektra, natančneje new age srenjo na enem polu in nacionaliste na drugem. Ravno te dni je prišla v javnost zgodba fb whistleblowerke, ki trdi, da se je korporacija zavedala posledic svojih omrežij, vendar prioritizirala rast in profit. Pričevala je tudi pred ameriškim kongresom. FB in ostala podjetja so se že večkrat znašla pred ameriškim kongresom; pričakuje se več regulacije.

Svojevrsten problem, izražen že pri političnih kampanjah, je microtargeting. FB posredno prodaja podatke, ki jih nabira o svojih uporabnikih. Naročnik lahko oglas prilagodi in usmeri v izjemno specifično skupino ljudi. Vsaki skupini nato v političnem oglasu izpostavlja ravno tiste ideje, ki so ji blizu zaradi njenih dejavnosti na socialnem omrežju, všečkov, objavljenih podatkov, ipd. V ZDA je praksa ustaljena; pojavlja se v EU, tudi na nedavnih nemških volitvah. V navezi na pandemijo prihaja do načrtnega zavajanja in marketinga od nekaterih proizvajalcev alternativne medicine. (več kasneje).

Medmrežje ostaja eden največjih adutov modernosti. Podobno se lahko trdi za socialna omrežja, četudi so slednja odprla malho nerešenih težav. V konkretnem primeru so algoritmi in neizkušenost uporabnikov, skupaj z ostalimi dejavniki, privedli do pojava kolektivne psihoze. Širjenje antivax dezinformacij postaja neke vrste religija, ki gorečno išče nove člane. Obeta se nova regulacija (1, 2, 3, 4), četudi se lahko upravičeno dvomi v njeno uspešnost. Na medmrežju je namreč mnoštvo socialnih omrežij in drugih encrypted kanalov, kamor se lahko antivax preseli. Zaradi brisanja neresnic in factcheckanja na najbolj popularnih omrežjih, je velik del proticepilcev že sedaj na alternativah, kot so Telegram, Rumble, VK, etc. Trenutno stanje je le pričetek daljšega obdobja težav.

SPONZORJI CEPILNE SKEPSE

Širša skepsa zoper cepiva je v porastu že desetletje. Mednarodne in evropske raziskave iz 2018 in 2019 so že opozarjale na pojav trenda – pandemije je le dodala piko na i (1, 2). Dvom in sveži izbruhi izkoreninjenih bolezni so medtem že več let stalnica (1, 2, 3). Analiza izvora antivax misinformacij v ZDA je izpostavila 12 imen, ki so zaslužni za 80% bullshita, ki se širi po medmrežju (1, 2, 3). S pandemijo jim je padla sekira v med.

Zavajanje z napačnim tolmačenjem znanosti in širjenja pseudoznanosti glede COV19 ni nič novega. Pred-pandemski primer je panika glede korelacije med cepljenjem in večji pojavnosti avtizma. Stotine znanstvenih študij ni našlo neposredne povezave. Glavni vzrok je boljša diagnostika, ki prepozna več avtistov.

H kaosu dezinformacij in izrabe algoritmov je pripomogel tudi del industrije alternativne medicine; podobno so zaslužili proizvajalci IVT (1, 2, 3, 4, 5). Prodajalci suplementov aktivno sponzorirajo dezinformacije saj se jim s tem povečuje prodaja. V navezi na microtargeting algoritme so skeptiki in zanikovalci izjemno lahke, ter preverjene, tarče. Raziskave so pokazale, da online scams načrtno pošiljajo amaterske maile polne napak. Ne želijo namreč tarč, ki prepoznajo scam, temveč lahkoverneže (1, 2). Za prodajalce alternativnih zvarkov zoper cov, so antivax skupnosti zlata jama.

ZGODOVINA in ANTI-RAZSVETLJENJSTVO

Tinfoil zgodbice so spremljevalke človeštva tekom vseh stoletij, ki se prilagajajo svojemu času. Taisti del populacije, ki 2021 verjame v chemtrail ali flaterth zablode, si je v prejšnih obdobjih našel druge pravljice in zarote. Nekateri miti se namreč vlečejo s človeštvom že slabo tisočletje – najbolj popularni (nepresenetljivo) povezani z Judi. Začetek v 12. stoletju in ostalimi pogromi tekom srednjega vega. Splošneje se kaže, da so pravljice o zarotah spremljevalke vseh obdobij; razrastejo se med krizami in družbenimi trenji (1, 2, 3).

Med fanatičnim delom antivax zanikovalcev se pojavlja zgodba o globalnih židovskih elitah, ki želijo prek cepljenja depopulizirati zemljo in vzpostaviti globalno diktaturo (wtf 2). Pravljica je bila nedavno podžgana od ameriške Q zablode, ki je imela tesno razmerje s populizmom Trumpove MAGE (1, 2, 3, 4, 5, 6). Večina nebuloz o plandemic in ostalih dezinformacij zanikovalcev, ima take in drugačne vezi do starejših zgodb. Ker se napovedi in obljube nikoli ne uresničijo, se miti o zarotah vedno znova prepakirajo za nove lahkoverneže.

NERAZUMEVANJE ZNANOSTI in VPLIV IZOBRAZBE

Nabor znanstvenih raziskav kaže jasno korelacijo med cepljenjem in etničnim poreklom ter nivojem izobrazbe (1, 2, 3, 4, 5). Vpliv porekla je še posebej prisoten v ZDA zaradi sistemske neenakosti. Jasno se kaže dvom v cov cepiva glede na izobrazbo (1, 2, 3). Splošnejša študija kaže na odvisnost precepljenosti otrok in izobrazbo mater. Podobno kaže pregled potekov bolezni in smrti, saj so imele manjšine slabše številke med pandemijo.

Drug razlog za nerazumevanje znanosti je njena kompleksnost. Znanost je v dveh letih pandemije proizvedla več kot 18k preprintov študij, ki so šli v preverbo ostale stroke (peer-review) in objavo v znanstvenih publikacijah z več desetletji zgodovine. Opravilo se je torej deset-tisoče študij, ki ne dajejo vedno istih slik ali rezultatov. In ravno to je srčika znanosti – prek znanstvenega postopka preverjati in primerjati ugotovitve, s čimer se postopoma odpravlja neresnice, kar pusti za sabo vedno jasnejšo sliko in preverjeno znanje. Vedenje o COVIDu ni neprekinjena premica, temveč točke, ki postopoma dograjujejo znanstveno razumevanje virusa in pandemije.

Prav tako ni v znanosti absolutnih ali dokončnih resnic. Vedenje o COV se je od začetka pandemije eksponentno izboljšalo; kljub temu ostajajo na prvi pogled banalna vprašanja, recimo natančne številke in % transmisije glede na simptomatskost/asimptomatskost in fazo okužbe, večidel neraziskana. Imamo sicer podatke za zanesljive hipoteze in predpostavke, vendar nimamo dejanskih eksperimentalnih študij, ki bi razkrile in dokazale vsako podrobnost ali detajl. Resna znanost je namreč izjemno pazljiva glede svojih trditev. V kolikor ni stvar 100% dokazana, se ne smatra za končno razlago ali znanstveno resnico.

Mednarodno priznane strokovne publikacije: NEJM, Lancet, BMJ, Nature, CIDRAP

Medtem “eksperti” na medmrežju širijo enostavčne razlage in misinformacije. Kot dokaz kroži še nekaj deset “pseudo znanstvenikov”, ki razlagajo svoj bullshit v rumble videih s powerpoint prezentacijami. Le bedaki brez vpogleda v obseg več kot deset STEM strok, ki v življenju niso odprli znanstvene raziskave z metodologijo, bazo podatkov ter viri, padajo na dotične laži. Vedno znova prav tako želijo, da imajo njihovi šarlatani javno soočenje s preostalo znanostjo – seveda 1:1. Ignorira se dejstvo, da se 99.9% strokovnjakov z antivax pseudoznanstveniki ne strinja. Na svetu je nenazadnje več tisoč univerz s sto-tisoči akademikov. Antivax lahkoverneži medtem promovirajo nekaj deset različnih imen…

KOGNITIVNE ZMOTE

Najrazvitejši možgani dominantnih opičnjakov na zemlji so genetsko še vedno prilagojeni na svet izpred 100k let. Abstrakcija globalne pandemija, velikih številk, procentov, etc ni le težka za razlagat, temveč tudi za razumevat. H kaosu mnenj in pogledov ne pripomore dejstvo, da “trpijo” človeški možgani za mnoštvom kognitivnih zmot:

  • Dunning–Kruger effect – The tendency for unskilled individuals to overestimate their own ability and the tendency for experts to underestimate their own ability.
  • Confirmation bias – The tendency to search for, interpret, focus on and remember information in a way that confirms one’s preconceptions.
  • Normalcy bias – The refusal to plan for, or react to, a disaster which has never happened before.
  • Optimism bias – The tendency to be over-optimistic, underestimating greatly the probability of undesirable outcomes and overestimating favorable and pleasing outcomes (see also wishful thinking, valence effect, positive outcome bias).
  • Ostrich effect – Ignoring an obvious (negative) situation.
  • Illusory correlation – Inaccurately perceiving a relationship between two unrelated events.
  • Anchoring or focalism – The tendency to rely too heavily, or “anchor”, on one trait or piece of information when making decisions (usually the first piece of information acquired on that subject).
  • Agent detection – The inclination to presume the purposeful intervention of a sentient or intelligent agent.
  • Groupthink – the psychological phenomenon that occurs within a group of people in which the desire for harmony or conformity in the group results in an irrational or dysfunctional decision-making outcome. Group members try to minimize conflict and reach a consensus decision without critical evaluation of alternative viewpoints by actively suppressing dissenting viewpoints, and by isolating themselves from outside influences.
  • Bandwagon effect – The tendency to do (or believe) things because many other people do (or believe) the same. Related to groupthink and herd behavior.[105]
  • Subjective validation – Perception that something is true if a subject’s belief demands it to be true. Also assigns perceived connections between coincidences.
  • Probability matching – Sub-optimal matching of the probability of choices with the probability of reward in a stochastic context.
  • etc

TLDR

COV19 ni apokaliptičen virus iz filmov, temveč stresni test zdravstvenih sistemov, državnega vodstva in ostalih aspektov družbe in kulture. Trenuten kaos in cepilna skepsa nista le posledica pandemije, temveč zapuščina nerešenih težav zadnjih desetletij in mnogih drugih dejavnikov.