• Po slabih dveh letih pandemije še vedno prihaja do podcenjevanja in banaliziranja COVIDa. Svojevrsten klub mentalne siromašnosti so fanatični zanikovalci.
  • Pregled dogajanja po svetu jasno pokaže resnost pandemije. Več držav na različnih kontinentih je imelo med svojimi valovi visoko smrtnost in kaos. COVID namreč ne briga ureditev, sposobnost vodstva ali razvitost države.
  • Slike masovnih grobišč, prenasičenih bolnic in več kot štiri milijonov smrti po svetu kažejo obseg COVID tragedije. Metaanaliza presežnih smrti na globalni ravni kaže na 6 milijonov žrtev.
  • Prerado se pozablja, da je omenjena številka dosežena z zgodovinskim naporom vseh držav – v vsaki na svoj način in lokalne danosti. Prav tako je iz udobja zahodnega sveta z lahkoto pametovati na socialnih omrežjih, ter vmes ignorirati kaos in zapuščino COV v manj razvitem svetu.

Skeptičnost glede resnosti COVIDa izvira iz več posploševanj in banalizacij, ter obsežno mero nerazumevanja znanosti, biologije, populacijske matematike, epidemiologije in ostalih strok, ki se ukvarjajo z globalno pandemijo. Prgišče težav doda patetično vodenje v mnogih državah, ki ne razjeda le zaupanje v domače vodstvo, temveč se pretablja v vseplošno nezaupanje v globalnost in mestoma tudi v zanikanje znanosti. Illiterati, ki 2021 dvomijo v obstoj virusa, četudi ga lahko vidimo pod elektronskim mikroskopom (1, 2), so svoja Dunning-Kruger liga in fanatičen del antivaxa, ki so mentalno v srednjem veku. Preostala skepsa se lahko premaga z zdravim razumom in logiko, dokler se sledi kredibilni znanosti.

Slednja je v dveh letih pandemije proizvedla več kot 18k preprintov študij, ki so šli v preverbo ostale stroke (peer-review) in objavo v znanstvenih publikacijah z več desetletji zgodovine. Opravilo se je torej desettisoče študij, ki ne dajejo vedno istih slik ali rezultatov. In ravno to je srčika znanosti – prek znanstvenega postopka preverjati in primerjati ugotovitve, s čimer se postopoma odpravlja neresnice, kar pusti za sabo vedno jasnejšo sliko in preverjeno znanje. Vedenje o COVIDu ni neprekinjena premica, temveč točke, ki postopoma dograjujejo znanstveno razumevanje virusa in pandemije.

Prav tako ni v znanosti absolutnih ali dokončnih resnic. Vedenje o COV se je od začetka pandemije eksponentno izboljšalo; kljub temu ostajajo na prvi pogled banalna vprašanja, recimo natančne številke in % transmisije glede na simptomatskost/asimptomatskost in fazo okužbe, večidel neraziskana. Imamo sicer podatke za zanesljive hipoteze in predpostavke, vendar nimamo dejanskih eksperimentalnih študij, ki bi razkrile in dokazale vsako podrobnost ali detajl. Resna znanost je namreč izjemno pazljiva glede svojih trditev. V kolikor ni stvar 100% dokazana, se ne smatra za končno razlago ali znanstveno resnico.

Kot “življenjski” primer se lahko omeni odličen virološki podcast, ki od vsega začetka nevtralno spremlja študije in tolmači znanstveno dogajanje glede COVIDa. Pandemija je tako kompleksna, da lahko dejanski znanstveniki (ne šarlatani iz rumble posnetkov na FB s powerpoint prezentacijo) brez težav posnamejo 500 ur debat o znanstvenih študijah in dogajanju po svetu – pa še zdaleč ne pokrijejo vsega. Pomembna lastnost je njihova natančnost, saj se venomer razlaga nianse in nepopolnosti študij in podatkov, ter natančno razlikuje med potrjenimi dognanji in predpostavkami. Tudi v znanosti prihaja do bolj in manj kvalitetnih raziskav, kakor tudi do pretiranih zaključkov ali pompoznih izjav avtorjev študij. Še večja težava so clickbait mediji, ki pograbijo vsako znanstveno objavo brez natančne preverbe študije in nemalokrat z napačnim tolmačenjem ugotovitev.

TLDR – Poanta je sledeča – Vsakdo, ki razlaga globalno pandemijo v enem stavku ali odstavku (“COV je le gripa”), ali se poslužuje absolutnih trditev (“COV je nevaren le za starejše in rizične”) je nepoučen bedak, ki nima bežnega vpogleda v kompleksnost globalne pandemije in širino več deset STEM strok vpletenih pri COV raziskavah. Slednje ne pomeni, da ni možno razložiti pandemije poljudno in razumljivo vsakomur. Je le svarilo pred vsem bullshitom, ki se na medmrežju prodaja za fakte in (pseudo)znanost. Kadarkoli nekdo nekaj trdi naj preprosto pokaže vir. Če je v digitalni dobi prezahteven copy-paste linka, je sogovornik nezanesljiv. Razloženo v slovenskem izrazoslovju – “Le čevlje sodi naj Kopitar!” je bilo zapisano pred razrastom FB in Twitter ekspertov, vendar ostaja veljavno tudi stoletja kasneje.

PS Glede na dosedanje izkušnje bodo FB komentarji bodo polni antivax kloake in kromosomsko siromašne skepse… članki o COV od feb 2020.

“RAKETNA” ZNANOST

Rocket science – the science of designing or building rockets; also: something that is very difficult to learn or understand; also: it’s not rocket science – used to say that you do not think that something is very difficult to do or to understand.

COVID19 ni kuga, kar se ve že od samega začetka. Preveč ljudi povezuje cov pandemijo z zgodbami o srednjeveški kugi, kjer so mesta v nekaj mesecih izgubila polovico prebivalcev. Ironija covid virusa je ravno “srednja” stopnja nevarnosti – ni “otipljiv” kot kuga, vendar še vedno prenevaren za zdravstveni sistem. Pri slednjem ne pripomore dejstvo, da ima veliko držav podobno zapuščino zadnjih desetletij – politični centrizem in slabo vodenje države, ter seveda desetletje rezov, ki niso prizanesli zdravstvu. Vmes je človeštvo še prvič v zgodovini razvilo tehnologijo za masovno komuniciranje nepreverjenih mnenj med milijoni kvaziekspertov. V vso veličino obstoječega kaosa in nakopičenih težav, nato udari globalna pandemija zgodovinskih razsežnosti. (Bi kakšen FB ekspert razložil cov v enem stavku?))

  • Za razliko od prejšnjih koronavirusov zadnjih desetletij (SARS 2003, MERS 2012), je imel po darwinian naključju perfektno kombinacijo lastnosti – gen za okužbo najrazvitejših opičnjakov in dominantne vrste na zemlji (pričetek so verjetno netopirji ali njim sorodne vrste ter kasnejša zoonoza; COV19 prav tako brez težav skače med večimi vrstami sesalcev; pobeg iz laboratorija je bullshit zarota brez znanstvene podlage ali resnega dokaza); dobra kužnost kar ni nič presenetljivega pri respiratornih virusih; nizka smrtnost zaradi česar se ne ižge sam od sebe (za razliko od ebole); in glavna kombinacija dveh adutov – visoka kužnost tik pred in takoj ob začetku simptomov ter asimptomatični prenašalci. (slednji lastnosti naredita dober contact tracing najboljši ukrep zoper covid. Azija je dejstvo razumela že marca 2020; Zahod je pri sledenju okužb in preventivni izolaciji pogorel na izpitu; 1, 2, 3, 4).
  • COV19 torej ni apokaliptičen virus iz filmov, temveč stresni test zdravstvenih sistemov. Od vsega začetka je ključen cilj sploščitev krivulje (flatening). Dokler obratujejo bolnice pod ali na meji zmogljivosti, je COVID “obvladljiv”. Kadarkoli je v neki državi COV sesul bolnice, je bila rezultat višja smrtnost in triaža (prioritiziranje zdravljenja; rizični ostajajo brez oskrbe).
  • Zaradi soodvisnosti kvalitete zdravstvenega sistema in razvitostjo/premožnostjo države, se je pandemija po svetu kazala izjemno različno. Primer so kapacitete intenzivne nege – v kolikor ima država večji buffer, lahko obvladuje več okužb in obolelih. Primer je Nemčija, ki je imela nizko smrtnost tudi ob porastu okužb in obolelih (ter navkljub kaosu v vodstvu); še boljši primer je Danska, ki je z uspešnimi ukrepi in kljub COVIDu zmanjšala število umrlih glede na prejšnja leta (zaradi visoke precepljenosti se v teh tednih opušča ukrepe). V kolikor država nima nadpovprečnega standarda zdravstva, temelji soočenje na improvizaciji. Hvaljen primer je Vietnam, ki je uspešno obvladoval pandemijo kljub relativno nizki stopnji razvitosti (zadnje pol leta prihaja do težav, med drugim pomanjkanje cepiva).
  • Nerazumevanje znanosti privede do podcenjevanja kompleksnosti pandemije. Virus “ne briga” človeško delovanje in druženi odziv ali slabo vodstvo – širi se po zakonih narave, v katero je ujet tudi posameznik in njegov imunski sistem. Na “izgled” COVIDa v neki državi vpliva torej mnoštvo različnih faktorjev.
  • Poleg omenjenih (zdravstveni sistem, kvaliteta vodstva, razvitost, etc) se lahko izpostavi še demografijo (za Indijo, s povprečno starostjo 28, bo COVID drugačen odziv kot za EU z 43.7 ali Slovenijo z 44.5) in gostoto poseljenosti (COVID je različen izziv v mestih in na podeželju). Seveda vpliva na ravni družbe še nešteto drugih spremenljivk.
  • Na ravni posameznika je poleg starosti vplivna tudi genetska sreča (nekateri ljudje so v nerizični skupini vendar še vedno doživijo težek potek bolezni) in stanje imunskega telesa ter navade (ne preseneča, da so rizični faktorji pri COVIDu debelost, kajenje, ipd). (1, 2, 3)

Glede številk in zajetih podatkov je potrebno razčistiti nekaj dilem, ter vedno preverjati vire in slediti peer-reviewed znanosti, ne medijskem clickbaitu. Poljudne razlage so dostopne tu – 1, 2, 3; zahtevnejše na NEJM, Lancet, BMJ, Nature, CIDRAP; srednje težka razlaga je MicrobeTV podcast.

  • Zajem podatkov je nepopoln, ker je del okuženih asimptomatskih. Prav tako PCR in HAG testi še zdaleč niso 100% zanesljivi zaradi večih bioloških razlogov, saj se količina virusnih delcev tekom okužbe spreminja; prav tako niso vsi rna delci zaznani prek PCR testa kužni – test kaže le prisotnost cov proteinov. Še vedno imajo kvalitetni testi visoko zanesljivost. Vsak proizvajalec zraven testa priloži dokumentacijo glede natančnosti. Slednjo se znanstveno preveri in izračuna med razvojem – poenostavljeno se s testom preveri x pozitivnih vzorcev, s čimer se pokaže povprečje napak, ki se nato upošteva pri rezultatih. (1, 2, 3, 4, 5, 6)
  • So pragmatično orodje, ki je bilo zadosti poceni in enostavno za izdelovat, ter s tem omogočilo masovno testiranje. Nepoučeni to vidijo kot velik očitek, četudi je dejanski vzrok popolnoma pragmatičen. Za natančnejše testiranje, torej laboratorijski testi ne le pozitivnih rezultatov, temveč preventivno testiranje na ravni milijonskih držav, bi potrebovali tisoče novih laboratorijev in izobraženega osebja. V kolikor nimajo “eksperti” na socialnih omrežjih magične palice, ki lahko čez noč pričara omenjene laboratorije in osebje, je vsaka zahteva po “absolutno natančnih COVID številkah” neuresničljiva fantazija. Prav tako je nujno, da se pri obravnavi podatkov preverja njihov izvor – študije nemških podatkov so zanesljivejše od Indije ali Brazilije.

KAKO NEVAREN JE TOREJ COV19?

Odvisno kje. V primerjavi s čim? Nedvomno obvladljiv dokler ima država delujoč zdravstveni sistem. Na kakšen način država to doseže, prek učinkovitih ali neumnih ukrepov, je odvisno od kompetentnosti vodstva. Lokalno je zatajilo – po svetu so tudi boljši zgledi (1, 2, 3).

Metaanliza (1, 2) presežnih smrti glede na leta pred pandemijo – vse zabeležene smrti, ne le potrjeni primeri COV smrti med ali z okužbo ali drugim semantičnim vozlom, ki muči antivaxerje in skeptike na socialnih omrežjih – kaže na skupno cca 6 milijonov več smrti v 2020 in 2021 glede na povprečje prejšnjih let. Število uradno zabeleženih COVID smrti je trenutno pri 4.7 milijona.

Torej kako nevaren je COVID ob primerjavi z gripo? Za začetek se prerado pozablja, da so COV številke dosežene s široko paleto različnih ukrepov in odvisne od pogojev države.

  • Številke umrlih od gripe pred COV pandemijo so dosežene brez ukrepov; cepljenje ni razširjeno, temveč osredotočeno na starejše od 65; uptake med 25 in 80% torej izjemno različno med državami (nepresenetljivo je Slovenija pri dnu).
  • Zaradi boljše primerljivosti podatkov vzamemo le eno državo, ki ima relativno zanesljive statistike. V ZDA je v zadnjem desetletju zaradi gripe vsako leto umrlo med 20k in 50k ljudi. COV je v slabih dveh letih pandemije zahteval cca 700.000 Američanov, torej cca 350k letno kljub ukrepom (velik caveat je vpliv Kaligule aka Trump, ki je podžgal zarotniške psihoze in podcenjeval virus; ameriške številke bi nedvomno lahko bile boljše). Ob zgodovinski primerjavi je COVID zahteval več žrtev od pandemije Španske gripe 1918. Slednja je še vedno smrtonosnejša, saj je pobila večji delež ameriškega prebivalstva.
  • Nemčija ima v najslabših sezonah med 10k in 20k mrtvih zaradi gripe. COV je zahteval 95.000 žrtev, torej štirikrat smrtonosnejši od najnevarnejših grip.

Znanstvene analize smrtnosti po svetu kažejo izjemno različne številke (1, 2, 3, 4). Prihaja do statističnih anomalij, še posebej pri majhnih državah (recimo nedavna panika glede izraelskih okužb po cepljenju 1, 2). Splošno se lahko trdi, da so številčnejše države zanesljivejši vzorec. Vedno se mora prav tako upoštevati vse do sedaj naštete spremenljivke. Pandemija je v vsaki državi drugačna; ob natančnejšem pregledu se kaže različno tudi znotraj držav, regij, mest, demografij in socialnih krogov, etc. Serološke raziskave iz 2021 kažejo v državah med 20-40% prebolevnost; interno se ponekod kaže neenaka dostopnost do zdravstvene oskrbe in cepiv. Odličen primer falirane “razvite” države so ZDA, kjer imajo revnejši in etnične manjšine v povprečju slabši potek kadar zbolijo; večji delež njih je covid prebolel, medtem je pri belem delu prebivalstva več cepljenih; kaže se tudi korelacija med izobrazbo in cepljenjem).

SHITSHOW

Po dveh letih pandemije imamo prav tako mnoštvo fubar zgodb iz različnih držav, ki brez kakršnekoli možnosti dvoma ali skepse, razločno kažejo nevarnost COVIDa.

  • V soseski je imel Sarajevo marca 2021 polom (1, 2). Sedaj imajo težave s preskrbo cepiva. V Albaniji se je v istem mesecu prodajalo kisik na črnem trgu. Med februarjem in aprilom je imela izredne razmere Madžarska (1, 2, 3, 4). Pri svetovnem štetju je več sosednjih držav pri vrhu per capita smrti.
  • Najvišjo smrtnost ima, po posodobitvi številk, z 613/100k prebivalcev Peru. Preračunano, bi njihov scenarij zahteval pri nas cca 12k smrti.
  • Aprila letos je imela kaos Brazilija. Posnetki dronov kažejo masovna grobišča; pokopi so se odvijali tudi ponoči. (1, 2, 3)
  • Junija in julija 2021 je imela izredno stanje Indonezija; obligatory dronski posnetki grobišč za zanikovalce; veliko smrti ni bilo niti zabeleženih (1, 2, 3).
  • Indija je zgodba zase. Država je notranje izjemno neenaka. Na vrhuncu krize maja 2021 se je soočala s kaosom. Slike masovnih kremacij in v Gangesu plavajoča trupla odražajo obseg smrti (1, 2, 3). Strokovnjaki predpostavljajo, da je dejansko število COV žrtev višje (1, 2).
  • Januarja letos je med tretjim valom trpela Portugalska, ki je v teh tednih dosegla 80% polno cepljenost s pomočjo vojske (slednja je predhodno zraven bolnic postavljala šotore za triažo in pomagala pri oskrbi bolnih).
  • Starejši primeri iz 2020 je italijanski Bergamo, kasneje tudi Španija in Portugalska. Iz amerike izvira mračna slika hladilnih tovornjakov pred bolnišnicami, kjer so hranili umrle (1, 2, 3); nekaj sto njih še vedno (1, 2).

Upa se lahko, da je v zadnjih točkah zadosti morbidnih dejstev za odpravo kakršnekoli skepse glede nevarnosti COVIDa. Vsa dejstva sicer niso mračna – luč na koncu tunela je vidna, saj ima človeštvo na voljo uspešna cepiva.

  • Okužba ni isto kot bolezen. Cepiva so namenjena preprečevanju težkega poteka bolezni in smrti, ter ne nujno okužbe.
  • Na medmrežju antivax šarlatani širijo laži. Akutna misinformacija je zavajanje z javno dostopnimi bazami, kjer se beleži posledice cepljenj. Antivax posebneži zavajajo prek tolmačenja raw podatkov. Dejanski znanstveniki, ki analizirajo posledice že od prvih cepljenj naprej, taisti kateri so do sedaj že odkrili in javno objavili več težav, so tudi sami cepljeni. Podatki namreč ne kažejo prekomernih ali statistično nadpovprečnih posledic. (1, 2, 3, 4)
  • V ozadju cepilne skepse leži tudi kompleksno razmerje, bioloških, evolucijskih in genetskih vzrokov. Poenostavljeno je variabilnost človeškega genoma dvorezen meč – ob vsakem novem patogenu, ki preskoči na ljudi, bo ne glede na njegovo smrtnost, nek procent populacije imun ali odpornejši. Brez slednjega opičnjaki ne bi preživeli milijon let razvoja na zemlji, kjer je vsak večji organizem obdan s trilijoni bakterij in virusov. Cena aduta se plača drugje – ena od posledic je dejstvo, da bo moderno cepivo pri določenem odstotku ljudi povzročilo težke reakcije ter v najslabšem primeru smrt. Države spremljajo posledice, ki so pri cov cepivih natančno zabeležene (1, 2, 3 ,4). Sposobnejše države se prilagajajo in odzivajo bolje. Danska je že maja prekinila uporabo JJ in AZ cepiv.

Med ozadji cepilne skepse je tudi nezaupanje v farmacijo. Širše ozadje je 50 let neoliberalizma in globalizacije, ki je nakopičilo družbene težave, povečalo neenakost in bilo zaznamovano z lobiranjem korporacij in služno politiko. Vse to ostajajo težave, vendar le posredno povezane s cov cepivom. Cepljenje se namreč odvija v 200 državah pod budnim očesom tisočih ekspertov.

  • Cepivo se pač ne dela v kleti, temveč rabi za masovno proizvodnjo tovarne. Slednje so pač v lasti različnih farmacevtskih gigantov, ki lahko delajo sranje zaradi ohlapne regulacije in korporativne politike. Še vedno sta farmacija in napredek medicine, v zadnjem stoletju podaljšala življenjsko dobo za cca 40 let in znižala umrljivost dojenčkov na zgodovinski minimum (še posebej v razvitih državah; tudi svetovno se je povprečje izboljšalo).
  • Kaotičnost in kompleksnost situacije je pripeljala do upora zoper Potemkin vodstvo podalpske banana-republike prek cepilne skepse, četudi nima eno nobene veze z drugim. Pri prvem gre za rezultat 30 let centristične politike in slabega vodstva. COV je medtem zgodovinska globalna pandemija, ki se podaljšuje zaradi nezaupanja v mednarodno preverjena cepiva.
  • Kaže se tudi udobnost ignorance razvitejšega sveta. Globalno se je do sedaj administriralo 6.2 milijarde doz. Eno je prejelo cca 45% človeštva. Le 2.3% ljudi v manj razvitih državah je prejelo vsaj eno dozo. “Začuda” je v državah, ki nimajo izbire cepiva a la carte tudi manj antivax lahkovernežev in skeptičnih ekspertov iz socialnih omrežij.

V prihodnjih tednih in mesecih se sicer obeta izboljšanje razmer, saj se bodo tudi najbolj zagrizeni skeptiki morali soočati z objektivno realnostjo – visoko cepljene države (80%+) pričenjajo z opuščanjem ukrepov. Med njimi Danska, Švedska, Norveška, Nizozemska in Portugalska, ki postavlja svetovno merilo z več kot 80% dvojno cepljenih. Lokalni eksperti in skeptiki na socialnih omrežjih, sicer le glasna manjšina, kljub svojim “globokim uvidom in strokovno podkovanostjo” ne znajo razložiti odpiranja precepljenih držav. Ostaja le slepo verjetje v antivax pravljice, ki postaja svojevrstna religija.

PS Glede na predhodne izkušnje bodo komentarji pod člankom polni antivax nebuloz FB ekspertov, ki širijo laži in misinformacie. Svojevrsten nivo šarlatanstva je 10-20 znanstvenih imen, ki si jih podajajo antivax gorečneži za dokaz vseh fantasm in zarot – medtem veselo ignorirajo, da se preostale 99,9% stroke z njimi ne strinja. Za ekstremiste med njimi, ki zanikajo viruse in širijo evangelij globalne zarote, je na voljo pač premalo institucionalne pomoči. Začuda nimajo po dveh letih pandemije, s katero se ukvarja več milijonov znanstvenikov, zdravnikov ter ostalega medicinskega osebja, politikov in drugih uradnikov, novinarjev in pogrebnikov – vsi razpršeni med 200+ držav po svetu, kjer imamo milijarde telefonov s kamero – začuda tudi po dveh letih nimajo neposrednega dokaza za globalno zaroto. Recimo ene slike chata ali maila z navodili o prikrivanju od Gatesa; niti enemu cepljenemu še ni bil najden mikročip v roki; nobena prognoza o sterilizaciji ali masovnemu izumiranju se še ni izpolnila. Fanatičen del antivax histerikov je že zdavnaj prečkal Rubikon v svet sci-fi pravljic in globalnih zarot. Postajajo religija, ki ne izvira iz faktov, temveč mentalne siromašnosti in kromosomskega pomanjkanja.