• Pandemija dezinformacij in antivax zablod postaja akutnejša od virusa samega ter sočasno podaljšuje pandemsko agonijo.
  • Okužba =/= bolezen. Cepiva ne preprečujejo okužbe, temveč težji potek bolezni. Količina novih okužb je posledično zavajajoča, saj postaja pomembnejša statistika število hospitaliziranih.
  • Pri hospitalizacijah se medtem jasno kaže razlika med cepljenimi in necepljenimi, saj je razmerje močno v korist naravne samo-selekcije antivax illiteratov – necepljeni so, glede na podatke iz različnih držav, zaslužni za več kot 90% trenutnih hospitalizacij.

Mnenja v članku so osnovana na virološkem podcastu pričetem 2015, ki že od začetka pandemije razlaga znanstvene nianse in razblinja paniko in zablode – Microbe.tv + yt Prebira se tudi druge znanstvene vire, kot so CIDRAP, NEJM, Lancet in preprints iz BioRxiv.

ODKRIVANJE TOPLE VODE…

… po dvajsetih mesecih pandemije. Okužba ne pomeni isto kot bolezen. Okužba pomeni le, da ima posameznik v telesu virus; bolezen je pojav simptomov pri okuženem, ki so lahko blažji in težji. K temu se mora dodati, da je glavna težava soočenja s COVIDom preobremenitev zdravstva, kar močno poviša smrtnost. COVID sam po sebi ni apokaliptičen v smislu kug in hemoragičnih mrzlic, kjer je lahko višja od 50%. Verjetno bi bilo celo manj antivax zablod med pandemijo ebole, saj bi bile posledice dosti bolj vseprisotne. WHO je pred kratkim izpostavil, da COVID ni nujno the big one.

K zgornjemu odstavku se mora dodati dejstvo, o katerem znanost kriči že mesece. Smoter cepiv ni preprečitev okužbe, temveč zaščita pred boleznijo. Posledično se lahko cepljeni še vedno okužijo, vendar bodo redkeje zboleli s simptomi, ter še redkeje umrli (seveda še vedno umirajo za drugimi vzroki). Fun virološki fakt – nobeno cepivo v zgodovini še ni preprečevalo okužbo (razen HPV, vendar znanost še ne ve zakaj).

Cilj cepiva torej ni sterilizacijska imunost, ki bi popolnoma preprečevala okužbo in širjenje virusa, temveč manj (težkih) obolenj, ki bi potrebovala bolnišnično oskrbo. Obenem ima cepljena populacija v povprečju milejše simptome in krajši čas njih; znanost medtem ni zedinjena glede kužnosti enih in drugih. Slednje podpirajo tudi vsi najnovejši podatki, ki jasno kažejo, da cepivo preprečuje bolezni in hospitalizacije (tudi pri novih variantah). V različnih državah je namreč več kot 90% hospitalizacij med necepljenimi (1, 2, 3, 4)

VARIANTE, KUŽNOST in MEDIJSKA HISTERIJA

Glede na nekatere virologe je delta panika pretirana. Večje število okužb je najverjetneje rezultat rahljanja ukrepov in odpiranja družb, ter količine antivax zablod v družbi. Za natančnejšo sodbo se potrebuje dodatne raziskave.

  • Do novih variant prihaja zaradi biologije virusov. Tekom časa so opažene pri vseh virusih (eg: influenza), vendar so mutacije minorne ter redko močno spremenijo lastnosti virusa.
    • Paniko krepi dejstvo, da imamo prvič v zgodovini toliko genomskih podatkov o nekem virusu, zaradi česar prihaja do prenaglih interpretacij in slabega tolmačenja njih. Nova varianta je lahko evolucijsko minimalno boljša, da postane dominantna in zaznana prek analiz genoma – statistično pa ne spremeni poteka bolezni za ljudi.
  • Višja kužnost in reprodukcijska številka R (eg delte) se utemeljujeta prek epidemioloških modelov, ki imajo mnoštvo variabil, ter ciklov PCR testov, ki štejejo vse virusne rna delce – kužne in nekužne.
    • R modeli temeljijo na strukturnih lastnostih (eg: gostota populacije, demografija, ipd), človeškemu vedenju (upoštevanje ukrepov, počitniške sezone, cepljenost) in lastnostih variante (eg: kužnost). R številka posledično kaže downstream rezultat vseh variabil – težko pa da neizpodbiten dokaz za posamezno spremenljivko, kot je večja kužnost variante na katero se trenutno fokusira.
    • Problem postaja tudi terminologija, saj ima pojem kužnost in transmisija različne pomene za virologa in epidemiologa. Nekateri virologi poudarjajo, da pri variantah ni nujno prišlo do večje transmisije, temveč imajo variante boljši viral fitness – hitrost replikacije v okuženem.
    • Omejen uvid dajejo študije kužnosti (shedding) na podlagi PCR ciklov, saj se šteje vse virusne rna delce, kot so ostanki mrtvih celic in virusov, ki niso kužni. Natančnejše študije, ki bi preštele količine kužnih celic v posameznem brisu ter primerjale variante med sabo, bi zahtevale mesece časa ter ogromne količine laboratorijskega prostora.
      • Kritizira se CDC študijo, ki trdi, da imajo cepljeni in necepljeni v nosni sluznici isto količino virusa. Prva dilema je težava PCR, ki kaže vse virusne delce, ne le kužnih. Medtem zaznavajo druge študije visoko količino delcev pri obeh skupinah le prve dni, saj pri cepljenih količina virusnega RNA upade že po nekaj dneh. Znanstveniki posledično vedno znova poudarjajo, se še ni opravilo laboratorijskega eksperimenta, ki bi dal dokončne peer-reviewed podatke glede kužnosti ene ali druge skupine.

IMUNOST in BOOSTERJI

Znanstveniki opozarjajo, da se med paniko glede novih variant in dvigajočih številk okužb (ne nujno bolezni), pozablja na kompleksnost imunskega sistema, ki ima več slojev. Protitelesa so le del človeške obrambe – memory cells so tisti del, ki posameznike ščiti dlje. Povedano na kratko, imajo ljudje v tednih po cepljenju visoko raven protiteles, s čimer se težje okužijo. Ko raven protiteles pade se posameznik lažje okuži, vendar T celice v nekaj dneh poskrbijo za produkcijo novih protiteles, ki okužbo/bolezen ustavijo. Implikacije so sledeče:

  • Izraelska študija opravljena kmalu po cepljenju populacije je imela nadpovprečne rezultate zaščite pred okužbo zaradi visoke količine protiteles – (predpostavka) višje kužnosti delta variante je vsaj deloma posledica padca protiteles.
  • Podobno odražajo najnovejše študije in podatki, saj se kljub hitri rasti okužb, število hospitalizacij in smrti dviga počasi – vsaj v predelih z višjim odstotkom cepljenih. Države in regije z manjšim odstotkom imajo medtem vedno bolj zasedene bolnice (1, 2).
  • Javna debata je medtem talka panike nad novimi variantami in rastjo okužb. Kljub temu, da WHO opozarja na manko cepiva izven razvitega sveta (1, 2), več držav že govori in ponuja booster dozo. Glede na znanost so nove doze (trenutno) nesmiselne, saj nudijo zadostno zaščito spominske celice. Izjema so starejši in ljudje s slabšimi imunskimi sistemi, pri katerih ima cepivo v povprečju manjši učinek – tretja doza ga izboljša.

TLDR

Pandemija še ni premoščena, vendar se stanje nedvomno izboljšuje. Na žalost so znanstvena dejstva prevečkrat preglašena s kakofonijo različnih informacij in antivax zablod; medijskega napihovanja zgodb; slabega vodstva, ki izgublja zaupanje populacije; utrujenost od pandemije med ljudmi; sponzorstva antivax pravljic s strani industrije alternativnih preparatov; do politične polarizacije glede mask in svobode priča v ZDA in ponekod v EU, ter mnoštva drugih vzrokov… Ne glede na “avenijo” skepse ali prepričanja, so glede na dosedanje podatke cepiva uspešna pri preprečevanju bolezni (ne okužbe). Težko obolenje preprečujejo tudi pri novih variantah. Posledično ostajajo torej najkrajša pot za prebroditev pandemije.

Situacija sočasno ni popolnoma brezupna. 32.5% svetovne populacije je prejela eno, 24.5% dve dozi cepiva; svetovno je bilo administriranih skoraj 5 milijard doz. Deleži bi v idealnem svetu bili boljši – v praksi številke niso slabe. V 50tih se je v ZDA za 90% precepljenost s polio cepivom potrebovalo skoraj pet let. Tokrat je bilo doseženih 50% v šestih mesecih, kar je nedvomno napredek.

Največji caveat naslednjih mesecev ostaja neenaka dostopnost cepiva, oz vaccine nationalism. Le 1.4% ljudi v revnejšem svetu je prejelo eno dozo. Veliko znanstvenikov svari, da bo COVID premoščen šele z globalno precepljenostjo.