Dodaten INFO + kako zaobiti paywall
SVET:
- Zaradi rasti okužb se vrstijo svarila glede četrtega vala. Medijska histerija pripisuje porast večji “kužnosti” delta variante, četudi znanost izpostavlja dodatne nianse trenutnega stanja. (1, 2, 3)
- Večja kužnost delta variante naj bi bila znanstveno dokazana le in vitro, vendar laboratorijski pogoji ne dajejo nujno “življenjske” slike. Preučevanje kužnosti posamezne variante izven laboratorija je izjemno težavno zaradi mnoštva variabil.
- Zaradi evolucije virusa prihaja do pojava novih variant, ki že z majhnim izboljšanjem svoje “kužnosti” postanejo dominantne. Širitev/množičnost delta variante je torej pričakovana – podobno kot so se pred meseci razpasle druge variante.
- Znanost prav tako opozarja na napake pri računanju R (reprodukcijska vrednost), saj večina modelov ne zajema človeškega ravnanja, temveč se zanaša le na število odkritih okužb. Povedano drugače – “povečana” kužnost delta variante zelo verjetno ni rezultat mutacije, ki naj bi povečala njeno transmisijo, temveč spremenjenega ravnanja gostiteljev. Sproščanje ukrepov, razširjenost antivax illiteratov ter zajeten del necepljenih posameznikov je dejanski vzrok porasta okužb.
- Slednje podpirajo tudi najnovejši podatki, ki jasno kažejo na vedno očitnejšo razliko v številu obolenj, saj je največja rast okužb in obolelih zaznana predvsem med necepljenimi (1, 2, 3). Cepljeni so povečini asimptomatski tudi ob soočenju z delta varianto.
- V ZDA prihaja do povečanega števila bolnikov v več zveznih državah – povečini so republikanske. Stranka sama, skupaj s medijsko kloako Fox ipd je prav tako pričela s promocijo antivax zablod. (1, 2).
- Macron je pričel z večjim pritiskom za cepljene – rezultat so antivax protesti. Britansko sproščanje se odvija kljub manjši rasti primerov – pri interpretaciji je nujno izpostaviti visoko precepljenost otočanov.
- Situacija se, nekaj mesecev pred volitvami v Dumo, slabša v Rusiji. (1, 2)
- Uradne indijske številke umrlih govorijo o 400k. Neuradne številke, zaradi nerazvitega zdravstvenega sistema, se ocenjuje med 1.5 in 4 milijoni mrtvih.
- Slabša se situacija v nekaterih azijskih državah, še posebej v Indoneziji in Mjanmaru. Podobno je tudi v Bangladeshu, kjer številke rastejo kljub lockdownu.
- Situacija se slabša v Južni Koreji, ki je vse od začetka veljala za zgled dobrega odziva. Porast je kombinacija novih variant, delnega sproščanja, utrujenosti populacije in nizke precepljenosti zaradi manka cepiva.
- Bolnišnice v avstralskem Sydneju se soočajo s preobremenitvijo.
- Najnovejša študija je dokončno pokazala, da Ivermectin ni wunderdrug, temveč pomaga le v redkih primerih.
- Zaradi antivax zablod in laži o neplodnosti so google iskanja o temi poskočila za 35000%. Dejanska znanost je vmes naredila študijo, ki ne kaže povečanega rizika ob cepljenju nosečnic.
- V javnosti je odjeknila zgodba o spyware programu Pegasus, s katerim se vlamlja v smartphone – žrtve sta bila iOS in android. Izraelska tvrdka ga je prodajala različnim režimom, tudi avtokratom, ki so vohunili za aktivisti in opozicijo. Imuni niso bili niti politiki – med tarčami je tudi francoski predsednik Macron.
- Antarktika postaja ujeta v geopolitiko. Podobno kot na severnem polu, se kažejo različni interesi posameznih držav. Trenutno je v veljavi sporazum, ki omejuje antarktično udejstvovanje na raziskovanje. Medtem se nekatere države pripravljalo na izkoriščanje naravnih dobrin.
EVROPA in CENTRALNA AZIJA:
- Nemčija se pripravlja na zvezne volitve, ki bodo določile naslednika kanclerke Merkel. Slednja zapušča svoje mesto sredi porasta evroskepse – še posebej zaradi slabega vodenja Bruslja med pandemijo. (1, 2)
- Britanska reforma NHS (national health system), ki naj bi na papirju obnovila izmučen post-pandemski zdravstveni sistem, je dejansko nadaljevanje privatizacije pričete 2012.
- Evropska zelena agenda za zahodni Balkan nosi v sebi caveat – velik del sredstev lahko pristane v ruski in kitajski blagajni.
- Kremelj je sprejel novo nacionalno varnostno strategijo. Do sedaj so dokumenti venomer vsebovali vsaj malo liberalne dikcije 90tih. Tokratna ima spremenjen ton in vsebino. Kremelj smatra, da se zahodna hegemonija neizbežno končuje; sočasno je zaskrbljen nad agresivnimi odzivi padajočega “imperija”. Prav tako je več poudarka namenjenega notranjemu stanju države – poleg varnosti je govora tudi o tehnološkem razvoju in izboljšanju družbene neenakosti.
- Analitiki svarijo, da prihaja v razmerju med Rusko federacijo in ZDA do napačnih razlag hotenj in načrtov drugega. Obe velesili ostajata ujeti v svojo in skupno zgodovino.
- Pogovor z rusko opozicijsko stranko Yabloko razkriva heterogenost ruske opozicije. Sočasno se kaže, da Navalny, navkljub prepoznavnosti na zahodu, nima vsesplošne notranje podpore. Del opozicije nasprotuje tudi “smart voting” kampanji, saj temelji na populizmu, ki lahko ustoliči “radikalnejše” stranke.
AZIJA:
- Umik zaveznikov iz Afganistana postaja deja vu 90tih, ko so se iz države umikali Sovjeti (1, 2, 3, 4, 5). Situacija v državi se že čuti na soseščini, oziroma poroznih državnih mejah – dolgoročno se svari pred destabilizacijo širše regije. Sočasno si večji vpliv v državi obeta Kitajska.
- Talibani so medtem razširili svoj repertoar drog – poleg heroina se je pričelo s proizvodnjo metha.
- Stoletnica kitajske partije kaže na njeno trdnost in sposobnost prilagoditev na nove razmere (1, 2, 3, 4, 5, 6). Glede na mnenje večine analitikov je partija v danem trenutku, kljub mnoštvu izzivov, stabilna. Izpostavlja se tudi dominanco Xi Xinpinga, ki je ob obletnici izdal posodobljeno različico svojih “misli” – “Xi Xinping thought” se zgleduje po knjižici Mao doktrine.
- Partija nadaljuje z zatrtjem/regulacijo tehnoloških gigantov. Nekateri smatrajo poteze za klanje kokoši, ki nosijo zlata jajca – drugi vidijo v njih preventivno ravnanje partije, ki ni pripravljena na deljenje “moči”. Kitajski tehnološki giganti so namreč velikosti Amazonov in Applov; prav tako prihaja do oligopolov. Posledično je partijsko postopanje neke vrste preventiva in dokaz nadmoči države nad kapitalom. V ozadju je tudi tehnološka “hladna vojna” in decoupling (1, 2, 3, 4). Apropos tehnologija. Kljub regulaciji gigantov kitajska partija nadaljuje z masivnimi investicijami v tehnologijo in razvoj. Razvoj CBDC, laboratorijskega mesa, 5G, etc
- Geopolitično se situacija ne spreminja. Taiwan in SCS ostajata točki trenj. ZDA je sprejela sankcije zoper uvoze iz regije Xinjiang; proizvodnja čipov (semiconductor) postaja geopolitična tekma; svari se pred vtikanjem NATA v vzhodno Azijo.
- V Mjanmaru se nadaljuje dvojna tragedija pandemije in državnega udara. ASEAN in Kitajska stojita ob strani, saj nima nobena izmed sosednjih držav volje do posredovanja in izvajanje pritiska.
- Indonezija je posodobila zakon o “avtonomiji” Zahodne Papue – slednja je okupirana s strani Indonezije od leta 1962 (1, 2). Svari se, da bo posodobljen zakon pripeljal do še večje marginalizacije in militarizacije regije.
AMERIKI:
- V ameriškem kongresu se nadaljujejo pogajanja glede 1000 milijard $ vrednega infrastrukturnega zakona. Odvija se tudi kalvarija glede komisije o 6. januarju. Vse skupaj se lahko povzame v ameriško “kulturno vojno“, saj prihaja do nadaljnje polarizacije med demokrati in republikanci.
- MAGA norec se je medtem znašel na zatožni klopi zaradi utajevanja davkov. Glede na nastop v Arizoni, oziroma v pripravah na midterm volitve, se kaže ujetost republikancev v MAGA kult. Kaligula prav tako poziva McConnela (vodja republikancev v senatu), da blokira zakonodajo, dokler nima partija ponovne večine.
- Ameriške zvezne države so se pogodile s farmacevtskimi giganti zaradi načrtnega zavajanja javnosti in masovnega predpisovanja opiatov, ki je privedlo do epidemije odvisnosti in smrti. Naloženih je bilo tudi 26 milijard $ kazni. (1, 2)
- Kuba je bila priča masovnim protestom zaradi slabih razmer v državi – pomanjkanje hrane, elektrike in slabo soočenje s pandemijo. Za razliko od zadnjih večjih protestov leta 1994, ki so bili omejeni na Havano, so se tokratni protesti razširili po državi. Prav tako se je takrat zahtevalo predvsem sprostitev potovanj in emigracij – tokratne zahteve se tičejo notranjo-politične ureditve države.
BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:
- Nadaljuje se tragedija v Libanonu. Zaradi devetih mesecev blokiranja ponujenih koalicij s strani predsednika, je sedaj odstopil libanonski premier.
- V Tuniziji se je odvil coup d’etat. Predsednik je odstavil premiera in za 30 dni razpustil parlament, ter kasneje zamenjal še obrambnega ministra. Opozicija je potezo označila za državni udar; prvi protesti na ulici so bili razpršeni s silo; predsednik svoje ravnanje zagovarja s “ščitenjem države in ljudstva”. Tunizijska demokracija je stara le desetletje; ustava iz 2011 predpostavlja parlamentarno demokracijo.
- V Južni Afriki je prišlo do množičnih protestov podpornikov bivšega predsednika Zume, ki se zagovarja pred sodiščem zaradi očitkov korupcije. Zaradi njegovega populizma in socialne politike, kljub sočasni korupciji, ohranja svojo podporo med državljani (1, 2, 3).