mackinder heartland

Dodaten INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • Zaradi nove variante COVIDa (delta) prihaja do porasta obolelih. Svarila se vrstijo iz CDC, ECDC in Evrope (1, 2, 3, 4). Prav tako je več držav že pričelo z zaostrovanji ukrepov. Kaže se tudi neenakost med državami – z večjim porastom se soočajo v revnejših področjih, ki nimajo dostopa do zadostnih količin cepiva, kot je Afrika in Indija. Dvig primerov se kaže v VB, kjer je v luč javnosti prišlo tudi poročilo, ki govori o nesposobnosti Johnsonove vlade med začetkom pandemije.
    • Zaskrbljenost nad novo varianto je dejstvo, da prve raziskave kažejo na manjšo učinkovitost cepiva. Slednje potrjujejo tudi povečanje obolelih v precepljenem Izraelu. Na delu je evolucija – nova varianta je učinkovitejša, zaradi česar postaja dominantna.
    • Po medmrežju so se ponovno razširile govorice o laboratorijskem izvoru virusa… isto natolcevanje brez znanstvenih dokazov kot že večkrat poprej. Iz ZDA prihaja medtem novica o pozitivnem vzorcu krvi iz decembra 2019, s čimer se oblikuje natančnejša časovnica pandemije.
    • Iz ZDA prihaja raziskava po kateri je 99% covid smrti v maju med necepljenimi. #naturalselection
    • Kitajska medtem nadaljuje z masovnim cepljenjem. Od pričetka cepljenja je prejela en odmerek več kot milijarda posameznikov.
  • Sestanek med Putinom in Bidenom v Ženevi je bil zaznamovan s hladom in pragmatizmom. Jasno se kažejo različni interesi med državama. Sočasno je konec ruske demokratične tranzicije na katero se je upalo po razpadu CCCP. Putin ostaja na vrhu Kremlja ter sledi lastnim interesom. Kljub temu sta vodstva držav pragmatični in pripravljeni do sodelovanja vsaj na področjih, ki koristijo obema (eg: denuklearizacija, ipd). (1, 2, 3)
  • Vesolje postaja ena izmed osrednjih sfer “raziskovalno-oboroževalne” tekme. Analitiki poudarjajo nujnost mednarodnih dogovorov in preprečitve militarizacije vesolja. (1, 2, 3, 4)
  • Poleg “javnih” kriptovalut se obetajo blockchaini centralnih bank – CBDC aka central bank digital currency. Prednjači Kitajska z razvojem digitalnega yuana, ki lahko postane plačilno omrežje (podobna vloga kot SWIFT). Premiki so zaznani tudi drugod. BIS smatra CBDC za obetavno tehnologijo (1, 2). Salvador in Mehika raziskujeta integracijo bitcoina.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Nemške volitve v zvezni državi Sachsen-Anhalt so prinesle zmago Merklovi partiji CDU/CSU. Slednje kljub temu ne garantira dober rezultat CDU/CSU bloka na septembrskih parlamentarnih volitvah. Francoske lokalne volitve so medtem postregle s presenečenjem – slabo sta se odrezala stranka Macrona in desni populisti Le Pen. Slavila je desna sredina. (1, 2)
  • Obisk Bidena v Evropi na srečanju G7 kaže, da so se na vrh ZDA vrnili odrasli. Bidenova administracija poskuša seveda popraviti zapuščino Kaligule. (1, 2, 3)
  • Kitajska nadaljuje z izgradnjo diplomatskih vezi na Balkanu. Medtem je pričela nova italijanska vlada razdirati pogodbe s Kitajsko (podpisane pod prejšnjim vodstvom).
  • Lokalne oblasti na portugalskem so delile informacije o aktivistih z avtoritarnimi režimi.
  • Kremelj se sooča z najtežavnejšimi volitvami Putinove ere. Ruski režim je označil Navalnya in naklonjene organizacija za ekstremistične. S tem je Putin prečkal “rubikon” – propadla je možnost do dialoga in kompromisov z delom opozicije. Do sedaj je bil režim zmernejši; namesto zatiranja opozicije se jo je poskušalo “integrirati”, oziroma tolerirati (vse dokler ni postala premočna). V primeru Navalnya, ki še zdaleč ni imel vsesplošne ljudske podpore, in prihajajočih volitev, se nedvomno kaže nervoza kremeljskih krogov.
    • V Črnem morju je prišlo do incidenta med rusko in britansko mornarico (1, 2, 3). Ruska dejanja odražajo odločnost Kremlja glede vpliva v Sredozemskem morju (1, 2, 3).
  • Beloruski režim nadaljuje s podjarmljanjem civilne družbe. Blokiran je bil največji privatni medij v državi ter aretiran del uredništva.

AZIJA:

  • ZDA nadaljuje z umikom iz Afganistana. Talibani medtem prevzemajo kontrolo nad državo. Dvomi se v preživetje Kabulske “vlade” (1, 2). Kot v podobnih konfliktih poprej (Vietnam, Irak) se na cedilu pušča afganistanske prevajalce in administrativno osebje, ki je pomagalo ZDA in ostalim NATO silam. (1, 2, 3)
  • V Indiji se nadaljuje soočenje s COVIDom. Vlada se je znašla pod mnoštvom kritik zaradi pomanjkanja cepiva in počasnega cepljenja – v državi, ki proizvede petino zdravil na svetu (1, 2). Najnovejše medijske preiskave prav tako kažejo, da so uradne statistike smrti manjše od dejanske cene življenj. Sočasno prihaja v družbi, zaradi manka regulacij, do paranoje in antivax zablod (1, 2).
  • Mjanmarska hunta je Suu Kyi obtožila organiziranja upora. Javna uprava in gospodarstvo nadaljuje s kolapsom zaradi slabega in koruptnega vodstva. Civilna družba nadaljuje z organizacijo upora in civilne nepokorščine. Opozicijska vlada je ponudila državljanstvo zatirani etnični skupini Rohingy.
  • Severna Koreja se sooča z lakoto (1, 2). Diplomacija z ZDA je v limbu.
  • Na Kitajskem se je odvil manjši incident v jedrski elektrarni. Medtem se na Japonskem paničari glede izpusta radioaktivne vode pri Fukushimi. Voda je šla prek čiščenja, ki odstrani najnevarnejše elemente.
  • Kitajska partija je dodatno sprostila omejitve glede števila otrok.
  • Ameriška adminsitracija je pričela s prepovedjo prodaje solarnih panelov iz Xinjianga zaradi uporabe prisilne delovne sile Uyghurjev. Partija je v odgovor sprejela zakon, ki ji omogoča vzpostavitev ekonomskih sankcij zoper tuja podjetja in posameznike.
  • Oblasti v Hong Kongu so zaprle časnik Apple Daily ter zaprle več urednikov (1, 2, 3). Publikacija sicer nadaljuje z objavami iz Tajvana.
  • Filipinski avtokrat Duterte nadaljuje z izigravanjem ZDA in Kitajske glede sodelovanja in zavezništva.

AMERIKI:

  • V ZDA se nadaljuje družbeno-politično polarizacija med demokrati in republikanci. Bidenova administracija ima, zaradi 50/50 razdelitve kongresa, težave s sprejemom zakonodaje. Republikanci ostajajo medtem ujeti v MAGA blodnje saj polovica republikanskih volivcev še vedno verjame v pravljice o ukradenih volitvah; 30% je prepričanih, da bo Trump še letos prevzel nazaj Belo hišo.
    • Sprva je bilo del njih “ogorčenih” nad pseudo-uporom Trumpovih mentalno siromašnih gorečnežev 6. januarja. Kasneje je stranka zaradi straha pred izgubo volilne podpore stopila na stran Trumpovega populizma. Vsakršno nasprotovanje znotraj partije je bilo sankcionirano – najbolj vidno z odstavitvijo Liz Cheney iz partijskega vodstva. Trump je pričel s svežimi nastopi za svoje gorečneže; republikanski politiki medtem tekmujejo med sabo z opevanjem Trumpa; prav tako se bo na prihajajočih volitvah več republikancev, ki so glasovali za impeachment, soočalo s protikandidati iz lastne stranke.
    • Politična bitka se odvija tudi glede parlamentarne komisije o napadu na kongres 6. januarja. Le dva izmed desetih republikancev, ki so podpirali impeachment, sta glasovala za ustanovitev komisije. Preostanek stranke je sprva zahteval mesta na komisiji – ko so demokrati zahtevi ugodili se je naracija seveda spremenila.
      • Kmalu po izgubi na zadnjih predsedniških volitvah so pričele zvezne države pod republikansko kontrolo sprejemati obsežno “voter suppression” zakonodajo, ki načrtno otežuje oddajo glasova družbenim skupinam, ki so tradicionalno na strani demokratov. Demokrati so poskušali stanje izboljšati prek federalne zakonodaje, vendar je bila slednja blokirana od republikancev v senatu.
      • Zadnji del političnega boja zajema 1200 milijard $ vreden paket za obnovo infrastrukture. Kljub nasprotovanju republikancev je demokratom uspelo v spodnjem domu izglasovati vsaj del, natančneje 715 milijard $ za infrastrukturo.
    • V drugem krogu perujskih volitev je zmagal “socialističen” kandidat. Zmaga obeta prevetritev politične krajine v državi. Presprašuje se vpliv na regionalno politiko visavis ZDA. (1, 2)

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Med Palestinci prihaja zaradi nedavnega političnega kaosa in obračuna z Izraelom do oblikovanja novega nacionalnega gibanja, ki premaguje notranje razkole. Sočasno se organizira okrog novih političnih realnosti, kot je de facto propad two-state rešitve.
  • Izrael ima po desetletju novega premiera – Naftali Bennet. Slednji je bivši protege Netanyahuja vendar ideološko še bolj desen. Izvolila ga je raznovrstna koalicija čigar cilj je bilo odstaviti Netanyahuja (1, 2, 3, 4). Slednji sprva ni želel zapustiti rezidence; vmes se naj bi uničevalo mnoštvo spornih dokumentov (1, 2).
  • V Iranu je predsedniško mesto zasedel Ebrahim Raisi. Politično naj bi bil konservativnejši od svojega predhodnika, vendar se mu sočasno pripisuje pragmatizem (1, 2, 3), ki lahko pride prav med 5+1 pogajanji glede iranskega jedrskega programa.
      • ZDA so prevzele domeno iranske državne televizije PressTV.