Dodaten INFO + kako zaobiti paywall
SVET:
- Evropska unija je še vedno sredi COVID clusterfucka. Pomanjkljivo vodstvo v več članicah, skupaj z birokratsko letargijo Bruslja, je privedlo do razkroja zaupanja med državljani in njihovim vodstvom. V večih državah se, kot rezultat pandemije, pričakuje politične obrate. Po več kot letu pandemije sedaj prihaja na plano, da EU (še vedno) nima enotnega načrta za sledenje prebolelih in cepljenih.
- Birokratska nesposobnost med pandemijo je pokopala utvare o “nadmoči” nemške birokracije ter omajala zapuščino odhajajoče kanclerke Merkel in stranke CDU/CSU. Sicer je nujno poudariti, da je imela Merkel zvezane roke zaradi federalne zakonodaje, po kateri je vsaka zvezna država pripravila lastne ukrepe – posledica je bila kakofonija birokratskih debilizmov (1, 2).
- ZDA bo, zaradi prevelikih količin cepiva, pričela v druge države pošiljati svoje zaloge AZ cepiva, ki že več mesecev stoji v skladiščih.
- Indija se sooča s COVID apokalipso. Dosega se rekordne številke okužb in smrti, medtem je zdravstveni sistem v razsulu. Za polom je vsaj deloma kriva nova varianta, ki je bila že potrjena v drugih državah. Del krivde se vali na Modijevo vlado, ki je prezgodaj sproščala ukrepe. (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7).
- Splošneje situacija potrjuje lanska svarila znanosti pred “vaccine nationalism” – v kolikor se ne cepi svetovne populacije, bo prihajalo do novih variant, ki lahko nižajo učinkovitost cepiv, ter zahtevajo množico žrtev.
- Z vedno večjimi težavami se zaradi COVIDa sooča tudi Tajska, Kambodža in Filipini. Težave z zajezitvijo najnovejšega vala se pojavljajo tudi v Tajvanu, ki je v prvem letu pandemije veljal za eno najuspešnejših držav.
- Avstralska vlada se je znašla pod plazom kritik zaradi počasnega cepljenja.
- Medtem je Bhutan, s populacijo 750k, cepil 93% odraslih v 16 dneh.
- Pozitivne novice glede pandemije prihajajo iz “precepljenega” Izraela, kjer so pred kratkim prešli prvi dan brez COVID smrti.
- Lancet študija, ki je analizirala potek pandemije v več državah, jasno kaže, da je “zero covid” strategija – krajši hard lockdown vs daljši soft lockdown – na daljši rok uspešnejša. Dolgoročneje zahteva namreč manj žrtev ter privede do manjših gospodarskih posledic.
- Poleg bonanze v svetu kriptovalut se obeta tudi revolucija na strani centralnih bank in državnih valut. Prednjači Kitajska, ki načrtno vpeljuje svoj CBDC (central bank digital currency). Implikacije kitajskega delovanja so široke, saj bodo vplivale tako na finančno sfero, kakor tudi na obstoječ valutni sistem temelječ na ameriškem petrodolarju.
- Prihaja do vedno večjih investicij v raziskovanje vesolja – največja skupna dobrina (commons) človeštva (1, 2).
EVROPA in CENTRALNA AZIJA:
- EU spreminja določila glede prejema evropskih sredstev za “avtoritarne” članice, katerim se očita demokratske zdrse in neupoštevanje prava – Madžarska, Poljska, Slovenija, etc. Opazovalci poudarjajo, da mora Unija zaostriti tudi pravila glede pomoči tujim državam.
- Nemško Vrhovno sodišče je označilo klimatski paket nemške vlade za neustaven, saj so tarče do leta 2030 prenizke, kasnejši načrti do 2050 pa preohlapni – soočenje s klimatskimi spremembami se nalaga mlajšim generacijam. Tožbo zoper vlado, kateri je ugodilo vrhovno sodišče, je sprožila civilna iniciativa “fridays for future”. (1, 2, 3, 4)
- Četudi je Brexit uradno udejanjen, ostajajo podrobnosti bodočega razmerja med otokom in kontinentom nejasne.
- Britanski premier Johnson se je znašel pod plazom kritik zaradi, domnevno ilegalnih, donacij za obnovo stanovanja.
- Dve leti po BRI memorandumu med Kitajsko in Italijo se kaže mednarodni pritisk na slednjo. Italija sicer ostaja načeloma partnerica pri več projektih, vendar je sodelovanja manj od pričakovanj. Kitajska medtem nadaljuje z izgradnjo vpliva v Srbiji.
- Navalny je zaradi zdravstvene grožnje prekinil gladovno stavko. Kremelj je medtem prekinil oddajanje televizijske mreže Navalnya. Kaže se, da slednjemu ni uspelo katalizirati širšega upora. Povprečen državljan Rusije je morebiti nezadovoljen s Putinovim režimom, vendar še vedno prestrašen pred poslabšanjem stanja v kolikor pride do političnega zasuka – čuti se boleča izkušnja “liberalnih 90tih” pod Jelcinom. Druga težava Navalnya je dejstvo, da vzbuja pri veliko ljudeh nelagodje, saj izpostavlja ljudsko apatijo, ki implicitno pomaga kremeljski oligarhiji.
- Mednarodna skupnost, natančneje njen zahodni del, nadaljuje z vzpostavljanjem sankcij, četudi se dvomi v njihovo efektivnost. Obenem se Rusija zaradi mednarodne izolacije še bolj približuje Kitajski.
- Konflikt med Rusijo in Ukrajino v Donbasu se ponovno zaostruje. Ruski strani se očita vojaške premike. Tako Zelensky kot Putin sta imela pogovor z ameriškim predsednikom Bidenom, ki je napovedal ameriško pomoč na strani Ukrajine. Na terenu se medtem odvija postopna integracija republik Luhanska in Donetska v Rusko federacijo.
- Kremlin naj bi pomagal beloruskemu diktatorju Lukashenku pri preprečitvi atentata nanj. Medtem so češke oblasti obtožile ruska vohuna (znana že od Skripal primera) za eksplozijo v češkem skladišču orožja leta 2014. Skladišče je bilo last bulgarskega preprodajalca orožja, ki je zalagal ukrajinsko stran med spopadi v Donbasu.
- Beloruska letala so prisilila Ryanair let k pristanku. Razlog je bila aretacija opozicijskega bloggerja. Incident je izzval mednarodno obsodbo, četudi ni nezamisljiv.
- Gruzijska vlada je februarja aretirala voditelja največje opozicijske stranke ter s tem sprožila politično krizo. Mednarodna skupnost nadaljuje s pritiski, saj je Gruzija še nedolgo nazaj veljala za “zgled” demokratične tranzicije v regiji.
- Politična krajina v Moldovi/Transdniestrija se je v zadnjih letih razcepila na pro-ruski in pro-evropski kamp. V nastalo situacijo se vpleta Ruska federacija, ki ima v državi nastanjene vojaške sile vse od 90tih dalje.
AZIJA:
- Biden je napovedal dokončen umik ZDA iz Afganistana. Oblast v Kabulu ostaja trhla, medtem Talibani stopnjujejo napade. Z umikom se odpira vprašanje nadaljnjega razvoja države. (1, 2, 3) Svari se, da bodo na cedilu ostali Afganistanci, ki so pomagali NATU in ZDA.
- Indija sprejema zakon o obdelavi osebnih podatkov. Implementacija bo, ne glede na samo vsebino, šepala zaradi pomanjkanja birokratov. Indija ima le 139 javnih uradnikov na 100k prebivalcev; vs ZDA 664, kar otežuje nadzor nad upoštevanjem pravil in uvajanja standardov.
- Ameriški rušilec je v indijskih vodah (EEZ – exclusive economic zone) izvedla FONOP (freedom of navigation opearation). Indija sicer zahteva predhodno opozorilo glede izvajanja tujih vojaških operacij v svoji EZZ, kar pa je neskladno z mednarodnim pomorskim pravom. Ameriška poteza je v ozadju nedvomno presenetila nekatere na indijski strani, vendar se navzven ohranja vezi in poglabljanje sodelovanje (uperjenega zoper Kitajsko).
- Nadaljuje se de facto državljanjska vojna v Mjanmaru. Politični svet hunte zaenkrat še drži kontrolo, vendar prihaja do vedno večjega kolapsa družbe in ekonomije. Protesti v mestih se nadaljuje kljub smrtnim žrtvam. Na jugu države se upira in povezuje več etničnih skupin, ki se že desetletja tako ali drugače spopadajo s hunto. Povezujejo se z opozicijsko vlado v eksilu, ki svojim upornikom svetuje beg in reorganizacijo na jugu ali protestno gverilo v mestih.
- Hunta zaenkrat še drži kontrolo nad vojsko. V kolikor uspe s silo zatreti upore na obrobjih države in ohraniti kontrolo nad centrom (etnična večina Bamar), se lahko obdrži na oblasti. V kolikor pride do porazov in nadaljnjega razkroja ekonomije in družbe, lahko hunta hitro izgublja moč. Hunta prav tako nadaljuje z razvojem intraneta, ki omejuje dostop ljudi do medmrežja ter otežuje organiziranje opozicije.
- Vprašanje je ravnanje sosednjih držav. Od Kitajske se pričakuje podpiranje hunte, čeprav so vezi s hunto hladne – Kitajska diplomacija navsezadnje ne išče še ene Severne Koreje ob svojih mejah. Prav tako so od politične reforme sodelovali s trenutno opozicijo in Suu Kyi. Pri zgodbi poskuša posredovati ASEAN. Opozicija si obeta pomoč tudi od Indije.
- V regiji Rakhine, kjer mjanmarska hunta že desetletja zatira Rohingye, se medtem pripravlja Jihad.
- Zahodne demokracije zaostrujejo sankcioniranje Kitajske zaradi zatiranja Uyghurjev v provinci Xinjiang. Prvič po Tiananmen pokolu 1989 so bile s strani več zahodnih držav, zoper Kitajsko, sprejete sankcije zaradi kršenja človekovih pravic. Ob detajlnem pregledu so sankcije plehke, saj zadevajo le štiri uradnike odgovorne za razmere v Xinjiangu. V najboljšem primeru odražajo večjo voljnost držav do sankcioniranja Kitajske; sočasno kažejo na nemoč prisile zaradi ekonomije, saj je večina sveta tako ali drugače gospodarsko povezana s Kitajsko. Iz regije Xinjiang prihaja medtem statistika, da je prišlo do prepolovitve natalitete.
- Kitajska partija nadaljuje z udejstvovanjem v zunanji politiki. Po mesecu morske “okupacije” filipinskega grebena, se je večina kitajskih ladij umaknila. Gre za klasično igro zaostrovanja in detanta v SCS – greben smatrata za svoj obe državi.
- Nadaljuje se tudi kitajska soft diplomacija s cepivom. Ameriška mRNA cepiva so dostopna predvsem bogatejšim državam, kjer Kitajska skorajda ne ponuja svojega cepiva. Večidel kitajskega cepiva se nameni donacijam in prodaji razvijajočim in revnejšim državam.
- Kitajska država masovno investira v razvoj več tehnologij. Na spisku je machine learning; BRI ima poleg infrastrukturne tudi digitalno komponento (eg: izgradnja 5G omrežij); prav tako se investira v dekarbonizacijo industrije. Povrhu napreduje tudi kitajski vesoljski program – v zadnjem mesecu sta na luni in Marsu pristali kitajski sondi (1, 2, 3).
- Ameriška delegacija je opravila “neuraden” obisk Tajvana, ter obljubila nadaljevanja vojaške podpore.
- Mongolski predsednik je razpustil parlament. Razlog za potezo so prihajajoče predsedniške volitve. Parlament, natančneje večinska stranka v njem, je poskušal omejit še eno kandidaturo trenutnega predsednika. Slednji sedaj ni le razpustil parlamenta, temveč poskuša razbit opozicijsko stranko.
- Svari se, da glavna nevarnost iz Severne Koreje niso njihove jedrske rakete (uporaba slednjih bi bil režimski samomor), temveč širjenje jedrske tehnologije.
- Južna Koreja je bila priča političnemu zasuku. Moonova partija je utrpela volilne poraze na volitvah v Seulu (1, 2). Naslednje leto so na spisku predsedniške volitve, ki lahko privedejo do večjih sprememb, še posebej glede razmerja s severno sosedo.
- Japonska je planirala spustiti radioaktivno vodo iz Fukushime v morje. Zaradi mednarodne obsodbe so bili načrti zamrznjeni. Znanstveniki izpostavljajo, da gre pri spornem načrtu za prečiščeno vodo s sistemom ALPS, ki odstrani vse nukleotide razen tritija. Slednji je med manj nevarnimi radioaktivnimi izotopi, zaradi česar naj bi bil izpust v morje nenevaren.
- Avstralska vlada je razveljavila pogodbo med zvezno državo Victorio in Kitajsko glede BRI investicij.
AMERIKI:
- V ZDA so se z nastopom Bidenove administracije na vodstvo vrnili “odrasli”. Odraz svežega zanosa je pohitreno cepljenje populacije in predsedniška usmeritev industrijskih zmogljivosti v proizvodnjo cepiva in ostalih pripomočkov. Na spisku ostajajo sicer številne težave, ki jih je pandemija potisnila v ozadje (gospodarstvo; klimatske spremembe; zunanja politika). Prvih sto dni Bidena je sočasno zaznamovano s politično histerijo desnice in nadaljnjo polarizacijo družbe (1, 2).
- V kongresu se odvija bitka glede 2000 milijard $ investicij v infrastrukturo, izobrazbo, etc., kar bi sočasno stimuliralo ekonomijo po soočenju s pandemijo. Prihaja do klasičnega razkola med demokrati in republikanci, ter notranjega razkola znotraj partij. Demokratsko stran potiska v progresivno smer Bernie Sanders, ki je vodja proračunskega komiteja. Republikanska stranka ostaja razklana med korporativni/neolib establisment in MAGA kohorto.
- Natančneje se kaže, da so Republikanci ujeti v MAGA blodnjo. Zaradi izražanja kritike do Trumpa so republikanci izobčili Liz Cheney (hčerka Dick Cheneya) iz republikanske pozicije v spodnjem domu kongresa. Vmes so pričeli torpedirati demokratske poskuse ustanovitve parlamentarne komisije glede napada na Kongres 6. januarja (1, 2). Cyber Ninje medtem preiskujejo očitke o volilni goljufiji v Arizoni (1, 2)
- Čilenski volilci so pri izboru za ustavodajno skupščino večinsko podprli neodvisne kandidate, s čimer so prizadejali šok obstoječi politični srenji (1, 2).
BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:
- Prišlo je do razplamtenja konflikta med Izraelom in Palestinci. Sprva se je odvilo več manjših incidentov in provokacij; dokončna eskalacija je bil vdor izraelske policije v Al-Aqsa mošejo zaradi stampeda med obredi. (1, 2) Hamas je pričel z izstreljevanjem množice raket iz Gaze – IDF je v odgovor pričel z bombardiranjem; spopadi so na obeh straneh zahtevali žrtve. Po slabih dveh tednih spopadov sta strani pristale na premirje, ki zaenkrat še drži, vendar spor še zdaleč ni rešen. Obe strani namreč trdita, da sta zmagovalke…
- Opazovalci izpostavljajo, da se je spremenila narava palestinsko-izraelskega konflikta. Zadnjih 50 let diplomatskih pogajanj je bilo zavrženih med Trumpovo administracijo z enostranskim “mirovnim načrtom”, ki je de facto legaliziral izraelske naselbine in šušljal o aneksiji Zahodnega brega. Two-state rešitev je praktično mrtva in diplomacija nazaj na ravni Camp David Accords iz leta 1978.
- Na palestinski strani je prisoten tudi notranji razkol. Fatah (Zahodni breg) je prestavil palestinske volitve (1, 2) zaradi lastnih strankarskih trenj ter straha pred volilno zmago Hamasa (Gaza). Za Hamas se trdi, da naj bi pričel s spopadi ravno zaradi večanje volilne podpore v Gazi in Zahodnem bregu.