mackinder heartland

Dodaten INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • Kljub manjši umiritvi COVID situacije se svari pred prezgodnjim slavjem, saj prihaja do širjenja novih variant.
    • Nemčija je sicer odprla šole, vendar kmalu zaznala manjši porast okužb. Svari se pred tretjim valom zaradi novih variant. Nadaljuje se saga glede AZ cepiva, katerega ugled je trpel zaradi slabo zastavljene študije (primarna študija zajela premalo starejših; opravljena je bila dodatna študija starejše populacije; kaos dveh študij je pripeljal do zamikov pri odobritvi cepiva). Nemčija je cepivo odobrila, vendar se populacija z njim ne želi cepit. O podobnih stanjih poročajo tudi drugod. Nemška vlada je odobrila hitre teste, ki se jih bo lahko opravljalo doma – cilj je izboljšanje pravočasne zaznave in izolacije okužb.

      • Med Nemčijo in EU je prišlo do spora zaradi vzpostavitve kontrolnih točk na nemški meji s Tirolsko, Češko in Slovaško. EU Nemčiji očita kršenje določil o svobodnem gibanju. Prav tako niso na voljo izjeme za diplomate, ipd.
    • Francija je zaprla meje za večino ne-evropskih potnikov. Zaradi količine okužb se na lockdown pripravlja Dunkirk; zapira se tudi riviera.
    • Boris Johnson je razgalil načrt glede nadaljnjih. V kolikor se bo stanje izboljševalo se obeta konec ukrepov junija.
    • Na Nizozemskem je nižje sodišče prek legalistične tehnikalije razveljavilo policijsko uro. Policijska ura je bila sprejeta na podlagi zakona za “akutno” nevarnost – za nižje sodišče COVID ne izpolnjuje pogoja neposredne ogroženosti. Kmalu zatem je višje sodišče sodbo razveljavilo – policijska ura ostaja v veljavi. (1, 2)
    • Na Češki je prišlo do spora med premierom Babičem in parlamentom. (1, 2) Premier, znan po očitkih korupcije in utaje sredstev, je napovedal sproščanje ukrepov. Medtem se pandemsko stanje v državi slabša in bolnišnice na robu zloma.
    • ZDA so prešle neljub mejnik – COVID je zahteval 500k življenj. Statistika življenjske dobe se je v lanskem letu, prvič po ww2, zmanjšala za eno leto. Velik del zaslug za kaotično stanje se očita Trumpovi administraciji. Nadaljujejo se težave s cepljenjem, kjer ne prihaja le do pomanjkanja, temveč do nepravične razdelitve cepiv (1, 2).
  • Globalno se nadaljuje vsesplošno pomanjkanje cepiva. Prihaja do črnega trga za dostop do cepiva. Države G7 so končno doumele potrebo po globalnem načrtu cepljenja, ter napovedale večjo podporo COVAX iniciativi (razdeljevanje cepiva revnejšim državam) (1, 2, 3). Prva pošiljka je pred kratkim dospela v Ghano (1, 2). Kljub napredku strokovnjaki svarijo, da bo pomanjkanje trajalo še vsaj nekaj mesecev – na globalni ravni se glede precepljenosti omenja 2022.
  • Odprava WHO je v Wuhanu iskala izvor COVID19. Znanstveniki omenjajo štiri možne scenarije: virus je najverjetneje skočil na ljudi prek vmesnega gostitelja; možna je transmisija prek (uvoženih) zamrznjenih mesnih izdelkov; manj verjeten je direkten skok iz primarnih živalskih gostiteljev; preverjalo se je tudi teorijo o “pobegu” iz raziskovalnega laboratorija, vendar jo dosedanji dokazi označujejo za najmanj verjetno.
  • Prihaja do regulacijskega “spopada” med Avstralijo in Facebookom (ter Googlom). Avstralska vlada sprejema zakon, po katerem bi moral FB plačevati avstralskim medijem (pristojbnino) za vsako objavo avstralskih člankov na platformi (od organizacij in uporabnikov). FB, za razliko od Googla, ni pristal na pogajanja z vlado, temveč za nekaj dni onemogočil objavljanje vseh medijskih vsebin avstralskim uporabnikom.
    • Blokiranje je bilo po nekaj dneh odstranjeno, vendar spor še zdaleč ni premoščen. Pobudi se očita dvoličnost, saj ne razrešuje big data problematike tech sektorja, temveč ohranja pri življenju medijske oligarhe (eg Murdoc). V vsakem primeru je blokada pokazala moč FBja na medmrežju, ter spremembo medijske krajine, saj prejema večina posameznikov dnevne informacije prek socialnih omrežij. Nelagodnejše je stanje za države Pacifika (prav tako zajete med blokiranjem), kjer je FB osrednji komunikacijski in novičarski kanal, ki posameznikom omogoča dostop do preverjenih in tujih novic.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • V Italiji je oblast prevzela tehnična vlada pod vodstvom Mario Draghija (bivši predsednik ECB). (1, 2, 3)
  • Francija ne bo zmanjšala obseg vojakov v Sahelu.
  • Danska, znana po visokih družbenih standardih in močni delavski zakonodaji, je v detajlih podobna ostalim članicam (de, fr, ita, ipd). Močna delavska zakonodaja velja le za danske delavce – medtem prihaja do izkoriščanja migrantske delovne sile.
  • Na Norveški prihaja do upada volilne podpore skrajne desnice, vendar se sočasno povečuje podpora “novodobnim” populistom.
  • V Rusiji se nadaljuje Navalny saga. Opazovalci niso prepričani, če bodo družbena trenja uspela omajati Kremelj. Navalny je sicer najprepoznavnejši obraz v tujini, vendar ima znotraj države le cca 20% podpore. K temu je potrebno dodati spin, da je Navalny “tuj agent”. Kremeljska represija prav tako ni brezciljna, temveč poskuša režim s trdim nastopom zoper mirne protestnike trenja zatreti že v kali. S tem naj bi se jačalo politično apatijo med volivci, saj se ustvarja percepcijo, da bodo trenutni protesti izvodeneli kot vsi predhodnji. Druga taktika režima je (nepravično) razdeljevanje korona pomoči, saj jo prejemajo predvsem “režimske” demografske skupine.
    • Navalny saga je privedla do hladnih odnosov med EU in RF. Bruselj je notranje razklan zaradi različnih hotenj članic – del njih zagovarja ostrejše sankcije; del njih odraža geopolitični realizem in nujnost gospodarskih odnosov. (1, 2, 3)
  • Ukrajinske oblasti so sankcionirale pro-ruski medij v Ukrajini, ki ima vezi do Kremlja. Situacija je privedla do ohladitve diplomatskih odnosov in svaril pred eskalacijo v Donbasu. (1, 2)
  • V Belorusiji se nadaljuje družbeni razkol med Lukashenkom in opozicijo. Opazovalci svarijo, da je njegova voljnost do reform hlinjena, oz obelodanjen načrt pomanjkljiv. Režim ostaja “stabilen”, saj je represija omajala moč protestov, vendar pripomogla k civilni zavesti družbe. Sočasno “živi” beloruski režim prek Kremeljskega denarja, vendar se ne ve koliko časa bo slednji voljan podpirati Lukashenka. Ruska strategija ne temelji nujno na preživetju Lukashenka, temveč na zgladitvi trenj prek možnosti manjših reform in koncesij opozociji, v zameno za ohranitev “bratskega” statusa quo med državama. Beloruska opozicija, za razliko od Maindan scenarija Ukrajine, ni nujno proti-ruska.
  • Nagorno-Kharabakh ostaja nemiren. Trenutno premirje je začasno, saj ni prišlo do podpisa mirovne pogodbe.

AZIJA:

  • Pakistan je oprostil morilca ameriškega novinarja Daniela Pearla, kar bo otežilo diplomatski reset med državama.
    • Kitajsko-pakistanski ekonomski koridor (CPEC) ostaja vprašljiv. Projekt je bil oznanjen 2015 in je del kitajske BRI iniciative, vendar se vse od začetka sooča s težavami in počasno izgradnjo.
  • Prišlo je do večih “premirij” v širši regiji. Indija in Pakistan ustavljata čezmejno obstreljevanje v Kashmirju. Indija in Kitajska sta obelodanili detant glede Ladakh platoja, kjer je v zadnjem letu prišlo do več spopadov. (1, 2)
  • Indijska regija Kerala je do sedaj veljala za uspešno pri soočenju s pandemijo. Rastoče število okužb postaja sedaj kritično. Okužbe rastejo tudi v drugih delih države, zaradi česar se obetajo novi ukrepi in zaprtja.
  • Kitajska partija je blokirala BBC zaradi poročanja o etničnem zatiranju Uyghur manjšine. Sprejelo se je tudi nova pravila za bloggerje, ter blokiralo app za privatno komunikacijo Clubhouse (1, 2). Aretacija avstralskega državljana je medtem še dodatno poslabšala načete odnose z Avstralijo.
  • Tajskemu režimu se očita, da od državnega udara 2014 naprej, izgrajuje aparat za digitalni nadzor.
  • V Kambodži sprejema internetni zakon, ki bi naredil državno “vstopno točko” za (nadzor) vse medmrežne aktivnosti.
  • Mjanmar ostaja v izrednem stanju zaradi vojaškega udara, kateremu so sledili protesti in vsesplošna civilna nepokorščina (stavke, ipd). Opozicijska stranka NLD je trenutno oslabljena, vendar prihaja do samoorganizacije ljudstva na medmrežju. Hunta sama, znana po brutalnem obračunavanju in indoktrinaciji tekom sedmih desetletij na oblasti, zaenkrat še ni pričela z vsesplošnim pregonom, saj se upa na pomiritev razmer. Slednje še zdaleč ni določeno, saj ljudstvo nadaljuje s pritiskom in organizacijo. (1, 2, 3, 4)
    • Stanje v Mjanmaru je ujeto v bližnji zgodovini. Demokratizacija izpod hunte se prične 2008 s sprejemom nove ustave in kasnejšo zmago Suu Kyi na volitvah 2010. Po slednjih prične vojska deliti “oblast”, vendar ohrani pod kontrolo dele ekonomije, ipd. Prav tako ima hunta po ustavi zagotovljeno četrtino parlamenta.
      • Sam udar je prav tako znotraj ustavnega legalizma. Vojska je kot razlog za udar navedla “masovno prevaro” na zadnjih volitvah. Predpostavlja se, da naj bi dovolila ponovitev volitev po ustavi 2008, vendar brez udeležbe NLD/Suu Kyi.
    • Vojska se v več regijah Mjanmara že desetletja spopada z uporniki in etničnimi manjšinami. Na severu s pro-kitajskimi silami. V javnosti bolj znana zgodba je genocid Rohingy, zaradi katerega se je zagovarjala tudi nobelovka Suu Kyi. Slednji nekateri očitajo, da ni gradila koalicijo z manjšinami, ter vmes krivila vojsko za “zvezane” roke. Vprašanje notranjih razmerij med budistično večino in manjšinami je del notranjih trenj Mjanmara. Del budističnih duhovnikov je nacionalističnih in na strani vojske.
    • Deloma se je hunta s prevzemom oblasti postavila v nelagoden položaj, saj je sedaj sama “odgovorna” za stanje v državi; obenem je izgubila ekonomske ugodnosti normaliziranih odnosov s tujino.
      • Kitajska je favorizirala Suu Kyi, saj se hunta bojuje s pro-kitajsko “gverilo” na severu države. Sočasno je prioriteta Kitajske stabilnost. Mjanmar sicer nima večjih (eg BRI) projektov, vendar je v zadnjih letih prejel veliko srednjih kitajskih investicij.
      • Regijski odziv na udar vodi Indonezija prek ASEAN. (1, 2)
      • ZDA je prezaposlena z drugimi težavami. Sprejete so bile sankcije zoper hunto; dvomi se v učinkovitost. Hunta je prepletena z mjanmarsko ekonomijo. Za “boleče” sankcije bi trpeli obšerni deli prebivalstva. V ozadju je dejstvo, da je Suu Kyi produkt prejšne (Obama) administracije, ki se je izjavlovil zaradi genocida Rohingy in pregona drugih manjšin.
  • Malezija sprejema zakon za deportacije beguncev v Mjanmar. Namera se je znašla pod ostro kritiko. (1, 2)
  • V Laosu so se odvile “volitve”, katerih rezultat je bil znan že vnaprej.
  • Mikronezijske države so zapustile Pacifiški Forum.

AMERIKI:

  • Bidenova administracija je pričela s (pričakovanim) hawkish diplomatskim nastopom. Odnosi z zavezniki ne bodo izboljšani čez noč. Relacija s Kitajsko ostaja po prvem pogovoru med Bidenom in Xinpingom hladna. Administracija je primorana v balansiranje med ostrim nastopom glede ekonomije in človekovih pravic, ter sodelovanjem pri globalnih izzivih kot so klimatske spremembe. Nekateri opazovalci si želijo od ZDA več pragmatizma ter manj ideološkosti. Administracija pripravlja tudi novo strategijo za indo-pacifik, kjer se oblikuje “aliansa” za zajezitev Kitajske (eg QUAD).
    • Administracija je dala v javnost poročilo o umoru savdskega aktivista Khashoggija leta 2018, ki potrjuje kar so vsi domnevali – umor je bil odobren s strani MBS. Kljub dejstvom ZDA ne bo sprejela sankcij zoper SA.
    • Splošneje se ZDA očita, da sledi arhaični politiki glede Bližnjega vzhoda. Vse od ameriškega fracking booma so združene države izvoznice fosilnih goriv, s čimer je zalivska nafta izgubila na pomenu. Ostaja seveda kapitalska moč monarhij in regijska geopolitika glede Irana ter kontrole strateških ožin.
    • Biden je odobril letalski napad na iranske milice v Siriji. Napad naj bi bil povračilo za napad na ameriške sile v Iraku pred slabim mesecem, ki je zahteval smrtno žrtev in več ranjenih. (1, 2)
  • Texas je bil priča snežnemu viharju, ki je milijone ljudi pustil brez elektrike in povzročil vsesplošen kaos. Ted Cruz se je znašel pod kritiko zaradi pobega na dopust. Republikanci so za težave krivili vetrnice (obnovljive vire), četudi so imele težave tudi termo elektrarne. Dodatne težave je povzročila deregulacija in privatizacija ter dejstvo, da ima Texas svoje električno omrežje, ki ni povezano z vzhodnim in zahodnim ameriškim omrežjem, s čimer bi se lahko nadoknadilo primanjkljaj.
  • Republikanska partija gasi “požare” post-Trump obdobja. Nekateri govorijo o razkolu (civilni vojni) znotraj partije med establishment in MAGA krilom. Uvide v republikansko prihodnost je odstrla CPAC konferenca, na kateri je bil govorec Trump. Kaže se, da ostaja republikanska stranka v primežu MAGA kulta. (1, 2, 3, 4, 5)
    • Splošneje se Trumpovi administraciji očita pandemicide zaradi slabega odziva na COVID. Študija uspešnosti trgovinske vojne s Kitajsko medtem kaže, da je bil rezultat Trumpovega pristopa izguba četrt milijona ameriških delovnih mest.
  • Bolsonaro je, podobno kot Trump, podpihoval Quanon blodnje.
  • V Ekvadorju je na volitvah zmagala mešanica nove levice in zelenih.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Prihaja do poskusov oživljanja JCPOA sporazuma glede iranskega jedrskega programa. Ameriška administracija ne želi direktne vrnitve, temveč zahteva od Irana da prične spoštovati določila. Iranska stran ostaja neomajna, ter želi omilitev sankcij pred upoštevanjem določil. EU poskuša pripeljati strani do kompromisa, saj naj bi bil Iran le štiri mesece stran od potrebne količine materiala za prvo bombo. Omenja se tudi Rusijo, ki je sicer tradicionalno na strani Irana, oziroma zagovarja pravico slednjega do civilne uporabe jedrske energije; sočasno je RF strogo proti razvoju iranske bombe.
  • V Turčiji prihaja do študentskih protestov. Prvoten vzrok je bila nastavitev “lakaja” med vodstvo prestižne univerze, vendar so se protesti kmalu razširili v obsegu ter pričeli naslavljati demokratično nazadovanje v državi.
  • Sodišče v New Yorku bo preverjalo očitke zoper turško banko, ki naj bi Iranu pomagala pri izigravanju sankcij.
  • Normalizacija odnosov med Izraelom in več arabskimi državami pomeni tudi novo obdobje za palestinsko vprašanje, saj se končuje vez med arabskim osamosvajanjem in (bratsko) pomočjo Palestincem. Sodišče ICC je po novem pristojno za ozemlje Palestine. Pričakovati čudeže je nesmiselno, saj bodo sodni procesi in preiskave razvlečene.
  • Prihaja do sprememb politike ZDA glede vojne v Jemnu, oziroma podpiranja savdskega udejstvovanja. Odziv SA je bil do sedaj zmeren – ugiba se, da si tudi MBS želi ustavitev konflikta. S strani Houtijev se medtem kaže voljnost do boja, saj so oblast na terenu prevzeli vojaški “lordi“, katerih politična moč je vpeta v nadaljevanje konflikta.
  • Zaostrujejo se odnosi med Egiptom in Etiopijo zaradi gradnje etiopskega jeza (hidroelektrarne) na Nilu. V situacijo je vpleten tudi Sudan.