mackinder heartland

Dodaten INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • Nadaljuje se globalno soočenje s pandemijo. Ne prihaja le do pomanjkanja cepiva, temveč do tekmovanja pri dobavi in vaccine nationalism. Že dlje se svari nad pomanjkljivo izmenjavo informacij in znanstvenih dognanj, kar prav tako podaljšuje pandemsko stanje. Rezultat je nepravična razdelitev cepiva, ki favorizira bogatejše države, medtem se razvijajočim državam obeta premalo doz (1, 2). Ravno slednje lahko privede do mnoštva težav, saj bodo bogatejše države sicer precepile svojo populacijo, vendar se lahko vmes pojavi vedno več mutacij in novih variant iz preostalega (necepljenega) sveta, za katere se bo potrebovalo prilagojena cepiva (1).
    • Globalno se kaže različna uspešnost kontinentov. Najbolj očitna je razlika med uspehi Azije in polomi Zahodnih držav. Med najboljšimi zgledi je Tajvan, kateremu uspeva prek kompetentnega političnega vodstva in sledenju stroki, držati okužbo pod kontrolo že od januarja 2020 (1, 2). Omenja se tudi “iznajdljivost” revnejših držav, ki so kljub manku sredstev uspešne pri sploščitvi. Širša situacija ostaja sicer nelagodna, saj prihaja do porasta okužb v Afriki; stanje ostaja kritično tudi v Južni Ameriki.

    • V EU se še vedno odvija drama glede dobave cepiva. Razlogov je več – farmacevti dobavljajo manj od pričakovanj; za del situacije se krivi Bruselj, ki je naročil premalo doz in podpisal “ohlapne” pogodbe. Po drugi strani je bila strategija skupne nabave, kljub birokratskim težavam, smotrna. Blok je spogajal boljše cene, kot če bi se cepiva kupovala prek posameznih držav. (1, 2, 3)
    • Na Portugalskem se ugiba, da je kombinacija (pre)zgodnjega odpiranja in pojava kužnejših variant privedla do januarske eksplozije okužb. Država je prešla nazaj v ostro zaprtje, ki je sicer znižalo količino okužb, vendar se sočasno napoveduje podaljšanje ukrepov do konca marca.
    • Prihaja do pandemske ironije v Veliki Britaniji. Zaradi vodstvenih napak je prišlo do (pre)poznega zapiranja in prekomernega števila okužb. Po drugi strani opravijo ravno britanski laboratoriji največ analiz COVID genomov.
    • Ekipa WHO je prispela v Wuhan, kjer je raziskovala izvor COVIDa (1, 2). Preverilo se je “sporen” laboratorij in še enkrat potrdilo, da virus ni ušel iz njega.
    • Znanost preučuje vpliv cepiv na transmisijo virusa. Pomnimo, da cepiva niso mišljena za sterilizacijsko imunost, temveč primarno namenjena nižanju števila težkih obolenj. Druge študije preučujejo trajanje protiteles/imunosti. Znanost še vedno preučuje prenos virusa – večina okužbe je prek kapljic in aerosolov; površinski prenos je redkejši, ter odvisen od mnoštva variabel..
    • Poleg virusne pandemije se nadaljuje tudi epidemija mentalnih nebuloz. V Avstraliji prihaja do težav s cepljenjem zaradi Qanon lahkovernežev (1, 2). S podobnimi težavami se soočajo na Japonskem. V ZDA se Q kult sooča z realnostjo, vendar nekateri opozarjajo, da s tem še zdaleč ni končan. Kult je bil že od vsega začetka ukoreninjen v alternativno realnost – niti nastop Bidenove administracije ne bo prepričal največjih gorečnežev.
      • V Nemčiji se kaže korelacija med desno stranko AfD in količino okužb. AfD populizem nabira podporo med antivax lahkoverneži. Sočasno imajo zvezne države z visoko podporo AfDja tudi nadpovprečne količine okužb. #naturalselection

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • EU sprejema Digital Services Act, ki tehnološkim podjetjem nalaga, da delijo podatke uporabe z raziskovalci. Razlog za sprejem zakona je metastaziranje misinformacij na socialnih omrežjih, kar želi Evropa v prihodnje aktivno preprečevati.
  • Analiza 2020 kaže na demokratsko nazadovanje večih članic EU, med njimi tudi podalpski bananstan.
  • Bruselj je pred kratkim skončal investicijski sporazum s Kitajsko (CAI) – čaka se na potrditev Evropskega parlamenta. Poleg sporazuma s Kitajsko se je podpisalo tudi strateško partnerstvo s ASEAN. Evropska diplomacija ni omejena le na Kitajsko, temveč gradi odnose s celotno regijo. Zaradi pomorske trgovine postaja EU vpletena tudi pri diplomaciji glede Južno-kitajskega morja (SCS).
  • Na portugalskih predsedniških volitvah je bil z 60% glasov ponovno izvoljen dosedanji predsednik. Nelagodje nad rezultatom je nepričakovano visoka podpora skrajno desnega kandidata, ki je prejel 12% glasov.
  • Hrvaška policija je blokirala dostop poslancem EP, ki so želeli preveriti očitke zlorab migrantov na hrvaški meji z BiH.
  • V Rusiji se nadaljujejo protesti in policijska represija. Zaostrovanje na ulicah je nedvomno spremenilo plane režima in dodatno polariziralo družbo. Protesti so največji od 2010 vendar demografsko podobni. Baza opozicije je mlajša od  <30/40; podstat režima so starejši. Obenem ima Navalny, zaradi boja zoper korupcijo, malo naklonjenosti ruskih elit in oligarhov. (1, 2, 3, 4)
    • Izpostavlja se, da se protesti ne odvijajo le v Moskvi in Peterburgu, temveč tudi na periferiji. Posnetki policijske brutalnosti se medtem širijo po medmrežju. Dvomi se, da bodo protesti obvarovali Navalnya pred zaporom. Izgredi na ulicah kljub temu silijo režim v catch22 – represija katalizira opozicijo; neodzivnost ji daje “prostor” za rast in organizacijo.
    • Med razlogi za postopanje Kremlja so parlamentarne volitve v drugi polovici leta, kjer se presprašuje, če bo Putinova stranka uspela obdržati 2/3 večino. Ob tesnem rezultatu se pričakuje prikrojevanje glasov, kar lahko še dodatno delegitimizira režim v očeh ljudstva.
    • Notranja trenja so izzvala mednarodno obsodbo. V Rusijo se je odpravil evropski “zunanji minister”, vendar s tem ni nič dosegel (1, 2). EU ni zmožna oblikovanja skupne zunanje politike – posledično je bil tudi izlet Borrella ne le brez učinka, temveč je še enkrat več pokazal manko evropske enotnosti. Kremelj je kmalu po obisku izgnal tri evropske diplomate. V zameno so isto storile tri članice EU.
    • Hlad je prisoten tudi v razmerju med Rusijo in ZDA. Velesili sta pristali na podaljšanje sporazuma o omejevanju jedrske oborožitve (newSTART), saj imata obe koristi. Preostali odnosi ostajajo zaznamovani s kritiko in sankcijami.
  • Vodstva baltskih držav je zaskrbljeno zaradi družbenega stanja v Rusiji in Belorusiji. Pričakuje se daljše obdobje trenj in težav, ter pripravlja na možnost padca režimov.
  • Kazakhstanska menjava oblasti še zdaleč ni odpravila vpliva bivšega predsednika, ki je po 30 letih vladanja odstopil marca 2019. Po parlamentarnih volitvah januarja ostaja na oblasti stara elita.

AZIJA:

  • Mirovna pogodba med ZDA in Talibani po enem letu še vedno ni obrodila sadov. Približuje se datum ameriškega umika, ki otežuje manevriranje Bidenove administracije. Po eni strani želi Amerika ohraniti “pridobitve” dveh desetletij vojaškega udejstvovanja, sočasno Afganistan ni prioriteta administracije. Dodatna težava je notranje stanje v državi – niti Talibani, niti Kabul s predsednikom Ghanijem, nimajo zaupanja in podpore ljudstva.
    • Talibanski predstavniki so obiskali Turkmenistan, kjer so ponovno potrdili namere o izgradnji TAPI plinovoda med Turkmenistanom, Afganistanom, Pakistanom in Indijo.
  • Kitajska nadaljuje s vaccine diplomacy. Pakistan bo prejel 1.2 milijona doz kitajskega cepiva. Podobno soft power diplomacijo izvaja tudi Indija, ki pošilja doze v države Južne Azije.
  • V Indiji se nadaljuje protesti kmetovalcev zaradi sprejema zakona, ki bi odpravil reguliranje cen nekaterih pridelkov. Protestnike je pričela podpirati tudi opozicija.
  • Jinping je v Davos govoru ponovil bodoče namere Kitajske. Po eni strani se prisega na multilateralizem in shared destiny of humankind, vendar sočasno svari pred novo Hladno vojno. Bežno se kaže tudi kitajska nervoza glede post-Trump obdobja in nadaljevanjem tehnološkega in ekonomskega decouplinga med Biden administracijo. Skrb vzbujajo tudi vedno višje cene ladijskega transporta, ki dražijo kitajski izvoz.
    • PRC nadaljuje s testiranjem digitalnega yuana. Partija medtem nadaljuje s antitrust pregledom Alibabe/Antgroup – zaradi velikosti tvrdke se obeta razcep na več podjetij. Partija je blokirala app Clubhouse, prek katerega se je tisoče Kitajcev pogovarjalo z zunanjim svetom.
    • Nadaljuje se sodni pregon opozicije v Hong Kongu (1, 2). Kitajsko ravnanje povzroča sicer trenja, vendar je vedno več opazovalcev pesimističnih glede bodoče avtonomnosti HK.
  • Vojska v Mjanmaru/Burma je izvedla coup d’etat. S tem se končuje desetletje trhle demokratizacije države (1, 2). Udar je bil, glede na vedno večji razkol med civilno in vojaško oblastjo, pričakovan že dlje. Zaradi udara so se v državi pričeli množični protesti (1, 2, 3).
    • Zunanji akterji stojijo ob strani, saj imajo mnoštvo lastnih težav. Kitajska ohranja pozicijo nevmešavanja, četudi je politična kriza v sosednji državi še ena težava za kitajsko diplomacijo. Od ASEAN se ne pričakuje močnega odziva; blok lahko izvaja predvsem diplomatski in ekonomski pritisk. Udar je prva diplomatska kriza za novo ameriško administracijo. Ne pričakuje se čudežev, saj je dogajanje v Mjanmaru tesno povezano z ameriškimi demokrati. Svoboda in demokratizacija Mjanmara pod taktirko Aung san suu kyi je bila sprovedena od Hillary Clinton – v kasnejših letih je Aung prejela Nobelovo nagrado za mir, vendar se kasneje znašla pod plazom kritike zaradi “dopuščanja” genocida nad manjšino Rohingy s strani vojske.
  • Avstralija postaja “prvak” regulacije tehnoloških gigantov. Vlada poskuša sprejeti zakon, ki bi eg: Googlu in FB naložil plačilo za prikazovanje snippetov (izvlečki spletnih strani prikazani brez obiska dotične strani). Prav tako se pripravlja zakonodajo za streaming platforme. Avstralsko ravnanje bo nedvomno “testiralo” odnose z Bidenom, ki velja za naklonjenega ameriškemu tech sektorju.
  • Policija v Kambodži je novinarjem prepovedala pokrivanje preiskav.

AMERIKI:

  • Na agendi Bidenove administracije je mnoštvo notranjih problemov – aktualna tema je sprejetje paketa COVID pomoči. Podobno stanje je tudi na diplomatskem področju, kjer se ne obetajo čudeži. Biden, kakor tudi Trump pred njim, pristaja na proti-kitajsko retoriko in zaostritev tekmovanja med velesilami. Med drugim zagovarja decoupling s Kitajsko tudi Ameriški tehnološki sektor.
    • Nadaljuje se impeachment2.0 saga. Trump je tik pred začetkom sojenja zamenjal odvetnike. Ne pričakuje se hitrega konca procesa; dvomi se v možnost obsodbe, saj je premalo senatnih republikancev pripravljeno glasovati zoper Trumpa (1, 2). Slednje je odraz notranjega razkola republikanske stranke, ki postaja deljena na establishment in MAGA krilo.
  • V Braziliji se nadaljuje pandemski kaos, v veliki meri rezultat slabega vodstva Bolsonara. Slednji je uspel do sedaj ohranjati podporo zaradi razdeljevanja finančne pomoči. S pričetkom cepljenja, ki je razkrilo pomanjkanje doz in logistične prepreke, mu zaradi COVID ignorance pada podpora.
  • Predsedniške volitve v Ekvadorju gredo v drugi krog. Največ glasov je prejel Arauz. Razlika med drugim in tretjim kandidatom je minorna, vendar pomembna, saj bo le en izmed njiju na glasovnici drugega kroga. Prihaja do očitkov nepravilnosti in ponovnega štetja glasov.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Savdska Arabija nadaljuje s političnim lobiranjem v ZDA. Klub kršenju človekovih pravic, umorov disidentov in humanitarne katastrofe zaradi vojne v Jemnu, ostaja nesankcionirana.
  • Konec diplomatskega razkola med Katarjem in ostalimi zalivskimi monarhijami ni odpravil nesoglasij med državami.
  • “Premirje” med palestinskima strankama Fatah in Hamas, ter prihajajoče volitve, ne bo prineslo izboljšanje palestinskega položaja.
  • V Tuniziji prihaja, desetletje po “pomladi”, do novih trenj med ljudstvom in represivnim državnim aparatom.
  • Sudansko politično nestabilnost se izkorišča s strani regionalnih in mednarodnih akterjev za izgrajevanje vpliva v državi. V ozadju je ekonomija – od gradnje projektov do kopanja zlata.
  • Trenja v Centralno Afriški Republiki (CAR) slabša tekmovanje med Francijo in Rusko federacijo.