• Evropska agencija FRONTEX, namenjena varovanju zunanjih meja, se sooča s prgiščem afer.
  • Že 2019 se ji je očitalo nehumano pristopanje do beguncev, ter ilegalno postopanje glede (ne) reševanja na morju.
  • Novi očitki govorijo o slabih delovnih razmerah in izkoriščevalskega odnosa do zaposlenih. Omenja se dvoumno vodstvo in finančne nepravilnosti; najnovejši dokumenti kažejo, da se proračun agencije uporablja za militarizacijo, ter ne za humanitarno reševanje.

FRONTEX, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, je bila ustanovljena 2006 in “nadgrajena” leta 2016 zaradi begunske krize. Agencija je bila sprva namenjena le koordinaciji med članicami – v začetku 2016 se ji razširi mandat in napihne proračun. Poleg koordinacije dobi Frontex “fizične” zadolžitve varovanja kopenskih in pomorskih mej.

POTEMKIN AGENCIJA

Zaradi panike med begunsko krizo dobi agencija malho sredstev in razširitev pooblastil, medtem šepa civilen nadzor. Situacija privede do več afer. Prvi NGO očitki o ilegalnem vračanju beguncev se pojavijo že 2008. Glede na mednarodno pravo, država ne sme izgnati beguncev, ki vstopijo v njen (kopenski ali morski) teritorij. Novi očitki o ilegalnem vračanju in zlorabi beguncev se pojavijo 2019 (1, 2); agencija se prav tako znajde pred evropskim sodiščem zaradi netransparentnega delovanja.

Decembra 2020 obišče FRONTEX evropska proti-korupcijska agencija OLAF (1, 2). Očitkov je več – ignoriranje zahteve po zaposlitvi 40 uradnikov, ki bi skrbeli za upoštevanje človekovih pravic; splošneje se bivši in obstoječi uradniki pritožujejo nad slabimi delovnimi pogoji in mankom opreme. Prav tako se agenciji ponovno očita, da se poslužuje ilegalnega odvračanja beguncev iz evropskih vod. Le-tu se naj bi agencija posluževala pravne sivine – ko izsledijo begunce na morju, “naročijo” ilegalen izgon grški mornarici, saj je s tem agencija “neudeležena” pri kršitvah. Več bivših zaposlenih je med pogovori z novinarji prav tako izpostavilo, da je “nehuman” odnos do beguncev naročen z vrha – kakršnekoli pritožbe o ravnanju so “nezdrave” za kariero.

V sredini januarja 2021 zahteva dodatne preiskave še Evropski parlament. Poleg spornih navodil vodstva agencije in prikrivanja grških kršitev, so se pojavili tudi očitki o nepreglednem finančnem poslovanju. Najnovejša analiza javno dostopnih podatkov o sestankih FRONTEXa in vojaške industrije kaže na razsipnost in militarizacijo agencije – namesto investicij v humanitarne zmožnosti na morju in kopenskih mejah, se nabavlja orožje in drone za zračni nadzor. Agencija naj bi načrtno investirala v zmogljivosti “na daleč”, saj se s tem izogne potrebi po reševanju beguncev na morju. (1, 2)

FRONTEX polemike odražajo evropsko dvoličnost pri spoštovanju človekovih pravic. Prerado se očita kršitve tujim državam, medtem se že vrsto let ignorira probleme na lastnem pragu. Splošneje se kaže neenotnost članic EU glede begunske politike, saj je vsem “ustreza”, da se begunce odvrača – četudi ilegalno.