- Aretacija Navalnya ob vrnitvi v Rusijo, je privedla do množičnih protestov. Kremelj je odgovoril s policijo in aretacijami.
- Glede na mnenje analitikov, so kremeljski krogi zaskrbljeni pred porastom opozicije, saj so v drugi polovici leta na sporedu volitve v Dumo (parlament).
Kremelj je ob vrnitvi Navalnya iz Nemčije, kjer je okreval po poskusu zastrupitve, slednjega aretiral na letališču. Poteza je privedla do množičnih protestov, aretacij in obsodb mednarodne skupnosti. Odločitev Navalnya, da se je kljub napovedani aretaciji vrnil v Rusijo, kaže na all-in poskus političnega pretresa, saj so čez nekaj mesecev na sporedu parlamentarne volitve.
PAMETNO GLASOVANJE
Režimski strah pred Navalnyem ne izhaja le iz njegove “prepoznavnosti”, temveč je v ozadju njegova smart voting iniciativa pričeta 2018. Ruska opozicija se zaveda, da je njihova podpora preveč fragmentirana za premoč nad kandidati Putinove United Russia stranke – posamezne opozicijske stranke nimajo možnosti za zmago. Navalny je zaradi stanja pričel povezovati opozicijo, da na volitvah podpre tistega kandidata, ki ima “matematično” najboljšo možnost proti kremeljskemu kandidatu. S pristopom je opoziciji uspelo premagati več Putinovih kandidatov na zadnjih volitvah. V kolikor uspe Navalnyu ohraniti podporo in katalizirati opozicijo, se prvič v desetletju obetajo težave za Putinovo stranko.
ODZIV “KREMELJSKIH KROGOV”
Pred nadaljevanjem je nujen bežen oris tako imenovanih kremeljskih krogov. Putin ni “vsemogočen”, temveč balansira med tremi interesnimi skupinami Kremlja – siloviki so predstavniki bivšega KGB, trenutnega FSB in vojske, ter ostalih represivnih organov. Druga struja so tehnokrati, oziroma neodvisneži (sovereign), ki niso naklonjeni družbenim trenjem, temveč si želijo nadaljevanje dosedanje Putinove politike, ki je stavila na propagando in medije za gradnjo ljudske podpore. Tretja veja so internacionalisti, kamor spada tudi del kapitala/oligarhov. Slednji so nenaklonjeni politični represiji, saj jim sankcije otežujejo poslovanje s tujino.
Trenutno postopanje Kremlja kaže na dominanco struje silovikov, iz katere izhaja tudi Putin sam. Sočasno se lahko režimu očita nepotrebna eskalacija situacije. Določene analize govorijo o nesmislu iskanja logike v ozadju – Kremelj je prestrašen pred rastjo opozicije, zaradi česar je sploh prišlo do zastrupitve Navalnya, njegovo aretacijo in represijo protestov.
Obenem se lahko trdi, da ruski režim ni “neumen” – nedvomno se zaveda nevarnosti, da z zatiranjem pripomore k “mučeniškem” statusu Navalnya in kataliziranju opozicije. Dejstvo, da kljub temu postopa agresivno, lahko odraža strah režima pred prihajajočimi volitvami, oziroma zavedanje, da jim podpora pada.
Natančnejše prognoze v danem trenutku niso možne. Naslednji meseci bodo odstrli nadaljnjo pot Kremlja. V vsakem primeru se lahko v Rusiji pričakuje daljše obdobje političnih trenj. Poleg opozicije in bližnjih volitev se država sooča z nezavidljivim pandemskim stanjem; več let sankcij je skupaj s COVIDom pustilo pečat na ekonomiji; ključno vprašanje ostaja tudi dilema Putinovega nasledstva.