• Pandemsko stanje ostaja kritično. Zaradi pojava več novih variant prihaja do zaostrovanja ukrepov.
  • Lockdowni so v veljavi v večini Evrope. Poleg poostrenega testiranja so nekatere države pričele z zapiranjem mej.
  • Zaradi velikega povpraševanja prihaja do pomanjkanja cepiva. Dodatne težave se kažejo prek spora med EU in Astra-Zeneco. Slednji se očita, da dostavlja manj doz od obljub, ter prebitek prodaja drugje. AZ se sklicuje na ohlapne obveze nakupne pogodbe.
  • Naslednji meseci sicer obetajo izboljšanje, vendar znanost odsvetuje prezgodnjo slavje. Brez zadostne precepljenosti populacije, bo lahko sproščanje ukrepov le delno.

Pandemija ostaja osrednja kriza 2021. Zaradi pojava več novih variant je več držav pričelo z zaostrovanjem ukrepov in zapiranjem mej.

  • Pred navaljevanjem nekaj osnov biologije, saj se prerado uporablja napačno terminologijo. SARS-CoV-2 je strain/sev koronavirusov. O čemer je govora sedaj so variante ali angleško subtypes/isolates/lineages.
  • Britanska varianta je bolj nalezljiva in ima glede na prve študije povečano smrtnost. Za potrditev slednjega se potrebuje dodatne raziskave. Večje probleme lahko povzročita južno-afriška in brazilska varianta. Obe sta kužnejši; poleg tega imata več mutacij, ki lahko, glede na prve raziskave, vplivajo na efektivnost cepiv in obstoječe populacijske imunosti (1, 2, 3, 4). Ponovno je nujno poudariti, da se mora počakati na nadaljnje študije, ki bodo lastnosti variant dodatno preverile.
  • Znanost preučuje dolgoročne posledice okužbe. Vedno več študij kaže na mnoštvo trajnejših težav pri vseh starostnih skupinah. Nadaljujejo se tudi svarila pred preobremenitvijo ameriških in evropskih bolnic zaradi same pandemije; potrebo po obsežnejši dolgoročni oskrbi se sploh še ne omenja.

“BOJ” za CEPIVO

Evropa se sooča s pomanjkanjem cepiva. Del krivde se vali na Bruselj, ki naj bi stavil na evropske farmacevte. Ni se pričakovalo njihove zamude, zaradi česar se je prepozno kupovalo ameriška cepiva – trenutno se večinoma cepi s slednjimi.

  • Prišlo je tudi do spora med Brusljem in Astra-Zeneco – očita se kršenje pogodbe saj AZ dostavlja manj od “obljubljenih” doz – prebitek naj bi prodajala na prostem trgu po višjih cenah. AZ se sklicuje, da ravna v skladu s pogodbo. Del krivde nedvomno leži na EU, saj je pristala na ohlapne penale, oziroma nejasno dikcijo glede količine zakupljenega AZ cepiva. Šušlja se o vzpostavitvi kontrol, ki bi farmacevtom prepovedoval izvoz evropskih cepiv brez odobritve EU.
  • Iz Nemčije prihaja do spora glede učinkovitosti AZ cepiva pri starejših. Cepivo naj bi bilo pri starejših od 65 le 8% učinkovito. Vzrok težav je nesposobnost AZ, ki je v klinično študijo sprva vključila le mlajše od 55. Starejše je vključila naknadno zaradi česar je prišlo do dodatne preverbe njihovih podatkov in nekaj konfuznosti pri objavljenih rezultatih (1, 2). Končno sodbo bo kmalu izdala EMA (European Medicines Agency).
  • Še slabše stanje s cepivi je v manj razvitih državah, ki ostajajo zaenkrat praktično brez odmerkov. Upe se polaga v COVAX iniciativo ZN/WHO, prek katere bodo svoj delež cepiv prejemale tudi revnejše države.

“LOKALNA” STANJA

Nekatere države so zaradi novih variant poostrile svoje ukrepe. Več njih je prekinilo povezave s področji, kjer je velika prisotnost novih variant. Biden je vzpostavil prepoved vstopa tujcem iz Južne Afrike, Brazilije in več evropskih držav. Evropske države se izolirajo pred Veliko Britanijo. Govori se tudi o delnem zaprtju mej na kontinentu in poostrenem testiranju (1, 2, 3, 4, 5).

  • Biden je v prvih dneh mandata pričel z navalom ukrepov zoper COVID. Nacionalna strategija (1, 2) je med drugim uzakonila nošnjo mask; zajema povečanje sredstev za zdravljenje, testiranje in cepljenje. Napor je usmerjen tudi v sledenje okužbi, četudi se pojavlja strah posameznikov pred stigmo, kar seveda tracing oteži.
    • Prek Defence production act, čemur se je Trump izogibal med celotno pandemijo, želi povečati proizvodnjo cepiva. Zakon omogoča predsedniku, da v izrednih razmerah (eg: ww2 je najbolj znan primer uporabe) usmeri industrijo v proizvodnjo kritičnih dobrin. Stanje se seveda ne bo izboljšalo čez noč – kljub temu je med ameriško stroko čutiti oddih, saj je na čelu države ponovno “odrasel” posameznik, voljan slediti napotkom znanosti. Biden je prav tako ustavil izstop ZDA iz WHO (1, 2).
  • Nemčija je podaljšala zaprtje do sredine februarja. V najnovejšem intervjuju z Drostenom, je slednji zmeren glede obetov naslednjih mesecev. Nemški R ostaja visok (0.9), zaradi česar se bo količina okužb nižala počasi; kužnejše variante lahko trend obrnejo; efekt cepiva se bo najverjetneje poznal šele v drugi polovici leta.
  • Na Nizozemskem so se odvili protesti zoper ukrepe, ki so se kasneje prelevili v več noči izgredov in ropanja trgovin. Zažgalo se je tudi testni center za COVID.
  • V Izraelu so bili zaradi novih variant ukinjeni mednarodni poleti. Vmes so se odvili protesti ortodoksnih judov zaradi zaprtja šol. Bolj pozitivna so izraelske številke. Država je na prvem mestu po deležu cepljenega prebivalstva – efekt se je po nekaj tednih začel kazati na količini novih okužb. (1, 2, 3)
  • S porastom okužb se soočajo na Kitajskem in v Tajvanu. Kljub do sedaj nadpovprečnem soočenju s pandemijo, se morajo tudi uspešne države prilagajati na nove izzive.
  • Postopanje Nove Zelandije se smatra za enega najuspešnejših. Poleg drakonskega zaprtja na začetku, se uspeva virus kontrolirati prek natančnega sledenja okužbi in preventivni izolaciji – skupek obeh je Ahilova peta COVIDa.
  • V Braziliji se nadaljuje pandemski kaos. V trenutno najbolj prizadeti amazonski regiji prihaja do visoke smrtnosti in kolapsa zdravstvenega sistema. Mehika je zaradi stanja odstopila del svoje pošiljke cepiva; pomoč pošilja celo obubožana Venezuela. Brazilski Trump aka Bolsonaro še naprej zanika nevarnost virusa.

ZNANOST vs ANTIVAX

Na medmrežju prihaja do antivax histerije zaradi pričetka cepljenj. Glede na dosedanje raziskave ima, kot večina cepiv, tudi covid cepljenje pri nekaterih stranske učinke. Reakcije so izjemno različne, saj so odvisne od imunskega odziva posameznika. Glede na dosedanje izkušnje, so večji stranski učinki zabeleženi ob prejemu druge doze.

  • Socialna omrežja ostajajo polna neresnic in nebuloz. Smotrno je poslušat le mednarodno priznane znanstvenike, ki se sklicujejo na peer-reviewed študije – vse ostalo je megla.
  • VIRI: