Dodaten INFO + kako zaobiti paywall
SVET:
- Pandemsko stanje ostaja kritično. Zaradi pojava več novih variant prihaja do novega zaostrovanja ukrepov.
- Prerado se uporablja napačno terminologijo. SARS-CoV-2 je strain koronavirusov; o čemer je govora sedaj so variante/subtypes/isolates/lineages.
- Britanska varianta je bolj nalezljiva in ima glede na prve študije povečano smrtnost; za potrditev slednjega se potrebuje dodatne raziskave. Večje probleme lahko povzročita južno-afriška in brazilska varianta. Obe sta kužnejši; poleg tega imata več mutacij, ki lahko, glede na prve raziskave, vplivajo na efektivnost cepiv in obstoječe populacijske imunosti (1, 2, 3, 4). Ponovno je nujno poudariti, da se mora počakati na nadaljnje študije, ki bodo lastnosti variant dodatno preverile.
- Znanost preučuje dolgoročne posledice okužbe. Vedno več študij kaže na mnoštvo trajnejših težav pri vseh starostnih skupinah. Nadaljujejo se tudi svarila pred preobremenitvijo ameriških in evropskih bolnic zaradi same pandemije; potrebo po obsežnejši dolgoročni oskrbi se sploh še ne omenja.
- Evropa se sooča s pomanjkanjem cepiva. Del krivde se vali na Bruselj, ki naj bi stavil na evropske farmacevte. Ni se pričakovalo njihove zamude, zaradi česar se je pozno kupovalo ameriška cepiva – trenutno se cepi s slednjimi. Prihaja tudi spora z Astra-Zeneco – Bruselj očita manjšanje obljubljenih doz, ki naj bi jih AZ prodajala na prostem trgu po višjih cenah. Šušlja se o vzpostavitvi kontrol, ki bi farmacevtom prepovedoval izvoz evropskih cepiv brez odobritve EU.
- Še slabše stanje s cepivi je v manj razvitih državah, ki ostajajo zaenkrat brez doz. Upe se polaga v COVAX iniciativo ZN/WHO, prek katere bodo svoj delež cepiv prejemale tudi revnejše države.
-
- Nekatere države so zaradi nevarnosti poostrile svoje ukrepe. Vedno več je prekinilo povezave s področji, kjer je velika prisotnost novih variant. Pričenja se omejevati potovanja. Biden je vzpostavil prepoved vstopa tujcem iz Južne Afrike, Brazilije in več evropskih držav. Evropske države se izolirajo pred Veliko Britanijo. Govori se tudi o delnem zaprtju mej na kontinentu in poostrenem testiranju (1, 2, 3, 4, 5).
- Biden je v prvih dneh mandata pričel z navalom ukrepov zoper COVID. Nacionalna strategija (1, 2) je med drugim uzakonila nošnjo mask; zajema povečanje sredstev za zdravljenje, testiranje in cepljenje. Napor je usmerjen tudi v sledenje okužbi, četudi se pojavlja strah posameznikov pred stigmo, kar seveda tracing oteži.
- Prek Defence production act, čemur se je Trump izogibal med celotno pandemijo, želi povečati proizvodnjo cepiva. Zakon omogoča predsedniku, da v izrednih razmerah (eg: ww2 je najbolj znan primer uporabe) usmeri industrijo v proizvodnjo kritičnih dobrin. Stanje se seveda ne bo izboljšalo čez noč – kljub temu je med ameriško stroko čutiti oddih, saj je na čelu države ponovno “odrasel” posameznik, voljan slediti napotkom znanosti. Biden je prav tako ustavil izstop ZDA iz WHO (1, 2).
- Nemčija je podaljšala zaprtje do sredine februarja. V najnovejšem intervjuju z Drostenom, je slednji zmeren glede obetov naslednjih mesecev. Nemški R ostaja visok (0.9), zaradi česar se bo količina okužb nižala počasi; kužnejše variante lahko trend obrnejo; efekt cepiva se bo najverjetneje poznal šele v drugi polovici leta.
- Na Nizozemskem so se odvili protesti zoper ukrepe, ki so se kasneje prelevili v več noči izgredov in ropanja trgovin. Zažgalo se je tudi testni center za COVID.
- V Izraelu so bili zaradi novih variant ukinjeni mednarodni poleti. Vmes so se odvili protesti ortodoksnih judov zaradi zaprtja šol.
- S porastom okužb se soočajo na Kitajskem in v Tajvanu. Kljub do sedaj nadpovprečnem soočenju s pandemijo, se morajo tudi uspešne države prilagajati na nove izzive.
- Postopanje Nove Zelandije se smatra za enega najuspešnejših. Poleg drakonskega zaprtja na začetku, se uspeva virus kontrolirati prek natančnega sledenja okužbi in preventivni izolaciji – skupek obeh je Ahilova peta virusa.
- V Braziliji se nadaljuje pandemski kaos. V trenutno najbolj prizadeti amazonski regiji prihaja do visoke smrtnosti in kolapsa zdravstvenega sistema. Mehika je zaradi stanja odstopila del svoje pošiljke cepiva; pomoč pošilja celo obubožana Venezuela. Brazilski Trump aka Bolsonaro, še naprej zanika nevarnost virusa.
- Globalno prihaja do debat glede “novih” pravil medmrežja. Ameriške volitve, Trump, MAGA kult in quanon zabloda, so privedle do cenzure s strani tehnoloških gigantov. Ameriško dogajanje je bil le prvi korak. Zarote in zablode so metastazirale po svetu; prav tako se socialna omrežja izkoriščajo za propagando od ne-ameriških populistov. (1, 2)
EVROPA in CENTRALNA AZIJA:
- Kljub evropskem navdušenju nad inavguracijo Bidena ter poplavo thinktank analiz o izboljšanju trans-atlantskih odnosov, je pot še dolga. Eden ključnih členov je Nemčija, ki sicer pozdravlja novo ameriško administracijo, vendar ostaja sočasno zvesta svoji tradicionalni zunanji politiki – balansiranju med Zahodom in Vzhodom – Westbindung in Ostpolitik. Ne glede na ameriške grožnje s sankcijami se nadaljuje izgradnja rusko-nemškega plinovoda Nordstream 2. Podobno odraža tudi podpis ekonomske pogodbe o investicijah (CAI) s Kitajsko.
- Posledice Brexita se lahko izrazijo na trdnost britanske unije, saj vedno manj analitikov verjame, da bosta Irska in Škotska ostala pod krono. Ena izmed težav je tudi vedno večje pomanjkanje hrane na otoku.
- Odstopil je italijanski premier Conte. Vzrok je spor glede razdeljevanja koronske pomoči, zaradi česar je pred kratkim izgubil koalicijskega partnerja aka večino v parlamentu.
- Kremelj je ob vrnitvi Navalnya slednjega aretiral na letališču. Poteza je privedla do množičnih protestov, aretacij in mednarodno obsodbo. Odločitev Navalnya, da se je kljub napovedani aretaciji vrnil v Rusijo, kaže na all-in poskus političnega pretresa, saj so čez nekaj mesecev na sporedu parlamentarne volitve. V kolikor uspe Navalnyu katalizirati opozicijo, se prvič v desetletju obetajo težave za Putinovo stranko.
- Režimu se očita nepotrebna eskalacija situacije. Določene analize govorijo o nesmislu iskanja logike v ozadju – Kremelj je prestrašen pred dvigom opozicijske podpore. Glavna sila kremeljske politike naj bi postali siloviki (represivni organi). Zmernejši deli Kremlja in predstavniki gospodarstva bi si raje želeli izognit množičnim protestom in družbenim trenjem, vendar nimajo zadostne moči znotraj kremeljskih krogov, da bi sprovedli svojo agendo.
AZIJA:
- “Odgovoren” umik ZDA iz Afganistana ostaja mit.
- Pakistansko opozicijsko gibanje izgublja svoj moment.
- Protesti indijskih kmetovalcev ne pojenjajo. Razlog za več mesecev trenj je bil zakon, ki bi odpravil minimalne cene nekaterih proizvodov.
- Indija, največja izvoznica generične farmacije, je pričela z izvozom svojega COVID cepiva. Podobno kot Kitajska, si obeta od vaccine diplomacije, izboljšanje svojega mednarodnega prestiža.
- Na Kitajskem je bilo tekom drame ameriških volitev zaznati “škodoželjnost” partijskih glasil. Izpostavljajo se je hipokrizijo ameriške strani, ki podpira proteste v tujini, ter paničari med protesti doma. Uradna dikcija partije prav tako ostaja neomajna – Jinping je čestital Bidenu, vendar sočasno svaril pred nadaljevanjem tekmovanja in protekcionizma, ki vodi v novo Hladno vojno.
- Svoje so prispevali tudi zadnji dnevi Trumpove administracije. Zunanji minister Pompeo je tik pred koncem mandata, kitajsko zatiranje Uyghurjev označil za genocid. Kot povračilo je partija zoper njega in druge Trumpove uradnike sprejela sankcije. (1, 2)
- Analitiki svarijo pred dosegom kitajskega kapitala, ki množično investira v zahodni tehnološki sektor. Prav tako se kaže kitajska voljnost do povračilnih udarcev zoper tuja podjetja, katerih matične države sprejemajo sankcije kitajskih podjetij ali blokade njihovih proizvodov.
- Kitajska je pričela z izvozom svojega cepiva. Prek vaccine diplomacije si obeta izgradnjo mednarodnih vezi. Med prvimi prejemniki je več držav Bližnjega vzhoda.
- V Hong-Kongu prihaja do očitkov etnične diskriminacije. Oblasti že dlje krivijo tuje manjšine za neupoštevanje navodil in širjenje COVIDa.
- Tajvan poskuša od Bidena dobiti zagotovila o nadaljevanju ameriške pomoči, prodaje orožja in poglabljanju zavezništva zoper Kitajsko.
- Tajska oblast je obsodila opozicijskega voditelja na 46 let zapora zaradi žaljenja kraljeve družine – les majeste zakon izhaja še iz časov kolonializma. (1, 2)
- Severna Koreja naj bi razvila balistično raketo za podmornico, s čimer lahko pridobi nov jedrski deterrent. Seveda se ugiba o zanesljivosti rakete… prav tako ni jasno, če režim poseduje podmornico, ki je zmožna raketo izstrelit. (1, 2) Sprejet je bil prav tako “nov” ekonomski program za naslednja leta – v njem ni, glede na predhodne, nobenih novih idej.
- Na Filipinih je bil odstranjen zakon, ki je vojski prepovedoval vstop na univerzitetne kampuse. Iz univerz se pojavlja velik del opozicije, katero bo sedaj lažje preganjati.
AMERIKI:
- V ZDA se je sicer odvila inavguracija Bidena, vendar posledice Trumpove administracije še zdaleč niso premoščene. FBI nadaljuje s pregonom ekstremistov, ki so vdrli v kongres. Pod drobnogled prihajajo tudi desničarska gibanja – trenutno največja grožnja je ravno notranji terorizem ameriških rasistov in milic. Analitiki medtem izpostavljajo, da je bila nevarnost “upora” jasno vidna, vendar se grožnje predolgo ni vzelo resno. MAGA gorečneži medtem nadaljujejo s širjenjem mitov o ogroženosti, žrtvenosti in opevanjem bratomora v 17. stoletju.
- Preiskava 6. januarja še zdaleč ni končana. Drugi impeachment je romal v senat; pričakuje se še tedne ali mesece drame. Oregonski republikanci so izdali izjavo, da je bil vdor v kongres false flag za diskreditacijo Trumpa – ena od zarotniških pravljic/izgovorov za blamažo mentalno siromašnega coup poskusa. Dejansko naj bi se med del izgrednikov razdelilo 500k BTC, vendar podrobnosti niso znane (1, 2), ter znesek premajhen za obseg in gorečnost MAGA kultistov.
- Trump je nedvomno pohitril ameriški zaton iz statusa unipolarnega hegemona po razpadu CCCP – eden redkih dosežkov štirih let njegove administracije. Njegova zamenjava je seveda le prvi korak. Pred Bidenovo administracijo leži težka pot, saj se sooča z več krizami kot Kaligula leta 2016 pred njim. Po mnenju Fukuyame se prav tako obeta dodatna zaostritev pred dejanskim izboljšanjem ameriškega stanja.
- Med osrednjimi ugibanji so obeti Bidenove zunanje politike. Prvi indic prihodnosti so Bidenove nominacije za vodstvo zunanjega ministrstva, Pentagona in drugih varnostnih funkcij. Nedvomno se vračajo na mesta odrasli birokrati z dejanskimi izkušnjami VS legija aparatčikov med Trumpom.
- Posplošena se od prihodnjih let pričakuje mešanico izolacionizma in internacionalizma. (1, 2) Biden je znan po sredinskem pristopu – pričakuje se nadaljevanje tekme s Kitajsko in jačanje določenih zgodovinskih zavezništev. Po drugi strani se upa na spremembe glede podpiranja nesmislov (eg: vojna v Jemnu in prodaje orožja avtokratskim monarhijam).
- Kitajski odnosi bodo nedvomno dominirali prihajajočo zunanjo politiko ZDA. Tako demokrati in republikanci podpirajo hawkish odnos. Analitiki pričakujejo ponoven Pivot to Asia (prvič med Obamo), oziroma prepakiranje hladnovojne containment doktrine. Slednje odraža zgoden kontakt s Tajvanom, ki išče potrditev nadaljnjega zavezništva z ZDA.
- Naslednja na spisku je Rusija, s katero se ne pričakuje toplih odnosov. Biden je sprožil preiskave morebitnega ruskega vpletanja v ameriške volitve, glede zastrupitve Navalnya, ter očitkov o ruskih nagradah Talibanom za mrtve ameriške vojake. Na spisek se bodo slej kot prej uvrstili tudi trenutni protesti in aretacije ruske opozicije. Po drugi strani si želi Biden podaljšanje sporazuma START o omejevanju jedrske oborožitve, kar je pogodu tudi Kremlju. Trenutni START se izteče 5. februarja. Podaljšanje samo ni idealna rešitev, saj ne zajema Kitajske in drugih velesil. Kljub temu je v danem trenutku zadovoljiva pragmatična rešitev, ki koristi varnosti celotnega sveta.
- Pričakuje se vrnitev k pogajalski mizi z Iranom. Slednji si sicer ne želi novih pogajanj, temveč vrnitev k JCPOA sporazumu iz Obamine administracije. Trumpovo torpediranje sporazuma se med illiterati smatra za dosežek – dejansko je Iran po ameriškem odstopu od sporazuma, prepolovil čas potreben za dokončanje prve jedrske konice.
- Bidenova administracija bo preiskala očitke o genocidu Rohingy v Mjanmaru.
- Naslednji vodja ameriške obveščevalne je napovedal izdajo poročila o savdskem umoru Khashoggija.
BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:
- Nadaljuje se normalizacija odnosov med Izraelom in arabskimi monarhijami. UAE bo odprl ambasado v Tel Avivu. Pričakuje se tudi diplomatske premike med Izraelom in SA.
- Zunanji akterji zaostrujejo konflikte v Centralni Afriki. Francija podpira Chad; Rusija je na strani Rwande.
- Sudanski predsednik, ki vodi prehod k stabilnejši demokraciji, izgublja ljudsko podporo.