mackinder heartland

Dodaten INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • V veliko državah prihaja do vedno večjih težav s pandemijo. Dosega se rekordna števila obolelih in smrti. WHO svari, da je Evropa na kritični točki zaradi preobremenitve zdravstvenih sistemov. Večina držav podaljšuje ali zaostruje ukrepe. Za del porasta se krivi kužnejšo varianto, ki je bila potrjena v več kot 50 državah.
    • Nemčija je dosegla rekordne številke novih okužb in smrti. Kanclerka sili deželne vlade v zaostritev ukrepov. Francija bo razširila policijsko uro na celotno državo. Podaljšanje je napovedano tudi v Italiji. V Veliki Britaniji se že en teden sooča s kolapsom NHS (zdravstvo). Najslabše številke dosedaj ima tudi Švedska; zdravstvo je kot drugo na meji preobremenitve; pojavlja se vedno glasnejša kritika vlade zaradi slabega ravnanja med pandemijo.
    • V ZDA prihaja do porasta primerov v najbolj prizadetih področjih. Lanska statistika smrti kaže na 400.000 višjim številom glede na povprečje prejšnjih desetletjih.
    • Z valom primerov se soočajo v Rusiji. Očita se, da je primerov dejansko trikrat več. Med populacijo je prisotna skepsa glede cepiva.
    • Hitra odobritev indijskega cepiva, ter pospešeno cepljenje populacije, je v javnosti ojačala nezaupanje. (1, 2)
    • Kitajska je zaradi najdbe novih okužb pričela s karanteno več milijonov ljudi (1, 2). Partija je obelodanila ambiciozen načrt cepljenja – do novega leta v februarju želijo cepiti 50 milijonov prebivalcev. WHO je na Kitajsko poslala znanstveno odpravo, ki bo raziskala poreklo virusa.
    • Japonska se sooča s prvim večjim valom okužb. Tajvan je, zaradi prvih novih lokalnih primerov od Aprila, zaostril ukrepe. Malezija je prešla v krizno stanje. Stanje pandemije v Severni Koreji ostaja neznanka.

  • 2020 je bilo geopolitično zaznamovano z “dekolonizacijo” ter pandemijo. Glede na analizo so vse velesile ujete v imperialne mite.
  • Vojske načrtujejo hiter razvoj avtonomnih sistemov, četudi se dvomi, da je tehnologija že zrela.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Evropski in kitajski delegati so tik pred podpisom CAI – Comprehensive Agreement on Investment. Pogodba je namenjena poglobljeni trgovini med državama. Kritiki svarijo pred mankom poudarka določil glede spoštovanja človekovih pravic. Sočasno bo pogodba dvigala določene standarde (Brussels effect), še posebej glede regulacije medmrežja.
    • Strateško bo pogodba nedvomno velika pridobitev za Kitajsko. Prav tako se dviga pomembnost EU v multipolarnem svetu. Po drugi strani se pričakuje, da bo CAI kamen spotike za trans-atlantske odnose.
  • Stranka nemške kanclerke – CDU/CSU – ima dolgo obljubljan kongres, na katerem bo izbran naslednik Merklove, oziroma kandidat za nemške zvezne volitve, ki se bodo odvile 26. septembra.
    • Vedno očitneje se kažejo razkoli v veliki nemški koaliciji med strankama CDU in SPD (krščanski in socialni demokrati). SPD blokira napotitev (sposojenih izraelskih) dronov k vojakom v Afganistanu in Maliju. Vojska in njena uporaba je tradicionalno občutljiv subjekt v nemški politiki. SPDju se očita, da si poskuša s potezo nabirati podporo za zvezne volitve.
  • Italijanska vlada premiera Conteja, je po izstopu stranke Renzija, izgubila večino. Razlog za izstop naj bi bila nesoglasja glede porabe korona sredstev. (1, 2, 3, 4)
  • Poljska vlada pohitreno sprejema zakon, ki bi preprečil internetnim podjetjem, da brišejo vsebino ali blokirajo “sporne” uporabnike. Strah jih je izbrisa, ki je doletel Trumpa.
  • Rusija, za spremembo ni bila obtožena vplivanja na ameriške predsedniške volitve. Vmes se je zgodil obsežen medmrežni vdor več ameriških agencij, za katerega se je okrivilo kremeljske hackerje. Ameriška dikcija ni bila le napihnjena (primerjanje z vojaškim napadom…), temveč se ignorira dejstvo, da je vdor le nabiral informacije – ni bil usmerjen v povzročanje škode.
  • Navalny je napovedal vrnitev v Rusijo, četudi naj bi ga čakala aretacija zaradi tehnikalij. Medtem so vojaški preiskovalci obelodanili, da ne nameravajo raziskovati morebitne udeležbe FSBja pri njegovi zastrupitvi.
  • Države Centralne Azije se soočajo s pomanjkanjem in izpadi elektrike. Razlogov je več. Med njimi je slaba infrastruktura in vedno večja poraba. V ozadju so še širše težave. Večina elektrike je pridobljena s hidroelektrarnami, ki proizvajajo vedno manj energije zaradi padajočih vodotokov – ena od posledic klimatskih sprememb.
  • Pred desetletjem se je v Kirgizistanu izglasovalo reformo, ki je ojačala vlogo parlamenta (parlamentarni sistem). Na zadnjih volitvah je zmagal populist; prav tako je bil potrjen predlog, ki je ojačal vlogo predsednika na račun parlamenta (predsedniški sistem).

AZIJA:

  • Afganistanski mirovni pogovori se premikajo naprej po polžje.
  • Modijeva BJP stranka poskuša izvesti volilno reformo, ki bi naredila regijske in parlamentarne volitve sočasne. Razlog naj bi bil zagotoviti dominacijo večjih strank, ki premorejo kapital in člane za sočasno mobilizacijo svoje baze, medtem bi trpele manjše stranke. Dvomi se v sprejem reforme.
  • Kitajska nadaljuje z izgradnjo svoje geopolitične moči in prepričanjem v superiornost svojega družbenega modela. Podobno odraža tretje poročilo o obsegu kitajske mednarodne pomoči, ki zajema sedem milijard dolarjev letno, kar jo postavlja na sedmo mesto v globalnem obsegu. Razdeljevanje pomoči se prav tako povezuje z novimi smernicami v zunanji politiki, ki predpostavlja bodočo centralno vlogo Kitajske v mednarodni skupnosti.
    • Ena od nedavnih napovedi partije je zmanjšanje izpustov; srednjeročno se pričakuje manjšanje porabe premoga, ki bo nadomeščen z zemeljskim plinom. Dobavo slednjega si Kitajska obeta iz Rusije in Centralne Azije.
    • Med kitajskimi aduti je njihov tehnološki sektor, ki prednjači globalno v aplikacijah za mobilna plačila in poslovanje, ter predstavlja enega od lukrativnih izvoznih “produktov” moderne Kitajske. Sočasno smatrajo nekateri analitiki kitajske platforme za finančne trojanske konje.
  • Kitajska partija nadaljuje s pregonom demokratskih aktivistov v Hong Kongu. Pred slabim tednom je bilo aretiranih 53 aktivistov in politikov, ki so poskušali organizirati večino v HK parlamentu. Obsojenih je bilo tudi 12 protestnikov, ki so bili ujeti med poskusom prebega v Tajvan.
  • Spreminja se relacija med Tajvanom in ZDA. Slednje so prekinile dosedanjo politiko, po kateri so pristale na omejene vezi s Tajvanom. Omejitve izvirajo še iz 1970tih let – pogoj za odprtje in normalizacije hladnovojnih odnosov med ZDA in Kitajsko. Tajvan bo prav tako obiskala ameriška ambasadorka v ZN – še nedolgo so bili taki obiski nezamisljivi.
    • Spremembo ameriške politike se je pričakovalo že dlje –  v ozadju je geopolitično tekmovanje s Kitajsko. Odločitev bo zelo verjetno zgodnji test Bidenove administracije, saj bo otežila normaliziranje odnosov s Kitajsko. Splošneje se lahko trdi, da bo imel Biden pod sabo izredno “anti-kitajski” kongres.
    • Širši kontekst ameriške odločitve je pacifiška geopolitika, torej tekmovanje med Kitajsko in ZDA v regiji. Amerika je javnosti predstavila dosedaj tajen strateški načrt – želje so obsežne, vendar se dvomi v uresničljivost. Amerika se še vedno obnaša kot unipolarna velesila iz 90tih. Pomembna zaveznica v regiji je Avstralija, s katero mora ZDA popraviti skrhane vezi med Trumpovo administracijo.
  • KJU je obelodanil nadaljnjo izgradnjo severno-korejskih jedrskih konic in raket. Na paradi naj bi bile prav tako prikazane balistične rakete za podmornice, četudi se glede navedb poraja skepsa. Zaostrovanje retorike ni nič novega – KJU si “izboljšuje” pogajalsko pozicijo vis-à-vis prihajajoče Bidenove administracije.
  • V Vietnamu se pripravljajo na naslednji partijski kongres, ki obeta širše menjave vodstva.

AMERIKI:

  • V ZDA je prišlo do vrhunca MAGA histerije. Po štirih letih Trumpovega podpihovanja je cvet gorečnežev vdrl in vandaliziral kongres. (1, 2, 3) Trump je tik pred incidentom množico podpihoval, vendar že v naslednjih dneh spremenil retoriko ter pričel pozivat k miru – soočen je bil z obtožbo hujskanja k uporu. (1, 2)
    • Zaradi incidenta je bil Trump blokiran na socialnih omrežjih, kar je prispevalo k polarizaciji. Spodnji dom kongresa je izglasoval pričetek drugega impeachmenta (1, 2). Računalo se je na hitro glasovanje senata, vendar je McConnell (sicer nič več “prijatelj” Trumpa) napovedal, da se ne bo pristalo na hiter postopek. Impeachment proces se bo v senatu pričel odvijati šele med Bidenovo administracijo, s čimer se bo celotna drama zavlekla. Obenem smatrajo nekateri opazovalci v impeachmentu nesmiselen pregon, ki le potrjuje Trumpove navedbe o deepstate zaroti v glavah gorečnežev.
    • V ozadju dogajanja je tudi notranji razkol v republikanski stranki. McConnell in Pence rešujeta ostanke svoje volilne baze, ki je v primežu MAGE. Republikanci, oziroma širši desni pol (FoxNews et al), poskuša “minimalizirati” svoj doprinos k MAGA histeriji. Več let se je podpiralo Trumpove zablode – šele med vdorom v kongres so establishment republikanci ugotovili,  da nimajo kontrole nad MAGA kultom. Ostaja še skupina cca 150 republikancev (Cruz, et al), ki so glasovali za razveljavitev certificiranih rezultatov, ter pokazali pripravljenost do izdaje republike – v zameno so seveda prejeli tudi lobističen denar.
    • Težko se napove Trumpovo ravnanje v zadnjih dneh mandata. V zadnjih izjavah ima rep med nogami in poziva k miru – vidi se strah pred pregonom zaradi pozivanja k vstaji. Skregal se ni le z McConnellom, Pencem in deli svojega kabineta… po novem ima spor tudi z svojim odvetnikom Guilijanijem, zvestim lakajem zadnjih mesecev, kateremu zavrača plačilo sodnih stroškov.
    • Odprto vprašanje ostaja ravnanje MAGA kulta. Trump je za gorečneže sicer mesijanski, vendar je sama organizacija brez vodstva in strukture, tako rekoč množična medmrežna psihoza, ki združuje quanon in antivax paciente, skupaj s “konfederacijskimi” milicami in rasisti. Zaradi svaril pred oboroženimi protesti, je v Washingtonu več deset tisoč pripadnikov nacionalne garde in drugih varnostnih sil, ki bodo ščitili Bidenovo inavguracijo 20. januarja.
    • Tekom celotnega lanskega leta, oziroma še dlje, se je svarilo pred Trumpovo populistično histerijo, ki je bila ojačana prek socialnih omrežij polnih illiteratov. Napad na kongres ni bil le pričakovan, temveč je bila nevarnost vidna več let. (1, 2)

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • EU si lahko prek pomoči s cepivom izgradi soft power vpliv med afriškimi državami.
  • Ameriški zunanji minister Pompeo je za glavno bazo Al-Quade označil Iran. Brez dokazov ali kakršnegakoli smisla, saj iranske ajatole in arabski salafisti ne veljajo za prijatelje… ever.
  • Katar in Savdska Arabija sta pričela z normalizacijo odnosov. Razkol med Katarjem in SA ter drugimi članicami GCC je bil pričet 2017. Razlog naj bi bilo katarsko sponzoriranje terorizma. Rezultat je bilo politično in ekonomsko izobčenje Katarja. (1, 2)
  • Kuvait je dobil novo vlado, ki ne obeta večjih reform. Pričakuje se dosedanja politika in prelaganje problemov.
  • V Ugandi se odvijajo predsedniške in parlamentarne volitve. Zaradi nevarnosti nasilja je bil blokiran internet; na cestah je vojska. Za predsednika se poteguje dolgoletni avtokrat Yoweri Museveni in opozicijski Bobi Wine. Museweniju se ne očita le korupcija, temveč uporaba represivnega aparata zoper politično opozicijo. Glede na zapis Wina, temelji režim Musewenija na zahodni pomoči. V očeh mednarodne skupnosti se predstavlja kot zaveznik v boju zoper radikalen islamizem in stabilno državo vzhodne Afrike, s čimer prejema finančno in vojaško pomoč z zahoda.
  • Trump umika ameriške vojake iz Somalije. Konec ameriškega pritiska lahko omogoči teroristom al-Shabab, da ponovno pridobijo na moči. Nekateri upajo, da bo Biden potezo obrnil.