• V ZDA se pričenja prgišče antitrust tožb zoper tehnološke gigante.
  • Pod drobnogledom sta se znašla Facebook in Google.
  • Antitrust polemika se ukvarja z njunim digitalnim monopolom. Prav tako se presprašuje njihov družbeni vpliv in kaotičnost socialnih omrežij, ki lajšajo širjenje napačnih informacij, propagande in zablod.

If something is free on the internet, than you are the product.

Uporaba večine FB in Google storitev je zastonj – uporabniki sami so za tehnološke tvrdke glavni vir prihodkov. V zameno za uporabo storitev nabirata tvrdki podatke o hotenjih in navadah uporabnikov, kar jima omogoča prodajo usmerjenega (targeted) oglaševanja. Glede na hegemonskost Facebooka na socialnih omrežjih (FB, Instagram, Wapp), ter Googla med iskalniki in brskalniki, se oba soočata z večimi antitrust tožbami.

Pravno temelji antitrust zakonodaja na želji po večji kompetitivnosti in preprečitvi tržnih monopolov. Razlikovati je nujno med horizontalnim (nakup konkurentov, ki ponujajo iste izdelke) in vertikalnim (prevzem celotne proizvodne verige) monopolom. Kaže se, da so bili zakoni pisani za industrijsko,  ter ne digitalno, družbo. Glavna zakonska podlaga izhaja še iz 1890. Med najbolj znanimi primeri njegove uporabe je Rockefellerjev Standard Oil konglomerat, ki je bil leta 1911 razbit na še vedno prisotna imena – ExxonMobil, Chevron, etc. Novejši primer je AT&T leta 1984. Med desetletji neoliberalizma so antitrust zakoni nabirali prah. Sedaj so bili vzeti na plano, saj so osnovni gradniki tožb zoper FB in Google.

DIGITALNI MONOPOLISTI

Decembra je FTC (Federal Trade Commision), skupaj s tožilci večine zveznih držav, sprožil tožbo zoper Facebook. Namen je razkol hegemona, ki ima v lasti FB, Instragram in Wapp – cilj je, da se posamezni deli razdrobijo v samostojna podjetja. Zuckerbergu se namreč očita, da “preventivno” kupuje morebitno konkurenco. Dokaz namer naj bi bil Wapp. Za nakup slednjega je FB odštel 19 milijard dolarjev, vendar ga v naslednjih letih ni zajetno monetiziral. Povedano drugače, Wapp ne nosi veliko profita kljub dvema milijardama uporabnikov – glavni cilj naj bi bilo izničenje morebitnega rivala. Sporno delovanje odražajo tudi interni maili. Ob večjem monopolu gigant znižuje standarde privatnosti; ob pojavu konkurence, jih dviga. Google se medtem sooča s tremi ameriškimi antitrust tožbami. Očita se mu monopol pri spletnih iskalnikih, ter “kartelne” dogovore s konkurenco glede prodaje reklamnega prostora, prek katerega se izriva vstop novim igralcem/startupom (1, 2).

Kot omenjeno, izhaja antitrust zakonodaja še iz drugih “časov” – dikcija zakonov odraža njihov izvor v dobi industrializacije. Hiter razvoj digitalne sfere je sodstvo ujel “nepripravljeno”. Med odobritvijo FBjevega nakupa Instagrama in Wappa, ni bilo možno (ali se je ignoriralo svarila) predvideti pojav monopola. Googlova zgodba je podobna – saga glede izkoriščanja monopolne pozicije se vleče že leta – ne le v ZDA, temveč tudi v EU.

Trenutni postopki torej niso sami po sebi nič novega. Za navdušenje je prezgodaj, saj se bodo vlekli po kolesju sodnega aparata še dlje. Kljub temu oživljajo “zapostavljene” antitrust zakone; sočasno odražajo večjo pripravljenost države do regulacije digitalne sfere. Večina trenutnih tožb zoper google in FB se giblje znotraj zgodovinskih precedensov, oziroma temelji na očitkih glede združitev in tržnih monopolov (gospodarsko pravo). Posebna je le zadnja tožba zoper FB, ki uporablja nov pristop. Zuckerbergovi tvrdki se očita načrtno strategijo izgradnje monopola, ne le kršenje konkurenčnih pravil in monopolen položaj znotraj gospodarskega prava.

ADDENDUM: INFORMACIJSKI DIVJI ZAHOD

Poleg gospodarske problematike tehnoloških monopolov, prihaja zaradi algoritmov za maksimizacijo uporabnikove angažiranosti (in oglaševalskega profita), tudi do širjenja “problematičnih” idej. V zadnjem desetletju je bilo zaznati obsežno povečanje uporabe socialnih omrežij, ki postajajo samosvoja polja za širjenje informacij, ki postopoma nadomešča klasične medije.

Če ne prej, je leto 2020 pokazalo nujo po čiščenju socialnih omrežij zaradi mnoštva zablod (quanon, tinfoil, antivax, etc). Digitalna cenzura, sprva uporabljena zoper otroško pornografijo, ISIS in ruske ter kitajske trolle, je bila 2020 uporabljena zoper dezinformacije glede pandemije in ameriških predsedniških volitev. Po eni strani je čiščenje “nujno”, saj se del zablod transformira v nevarne kulte (MAGA, quanon). Po drugi strani je izvedba čistk problematična. Izbris pojmov je v presoji FB, brez kakršnegakoli javnega diskurza ali sodnega pregleda – nihče ne nadzoruje FBjevih “sodnikov”.