Dodaten INFO + kako zaobiti paywall
SVET:
- Po večjem delu Evrope so na sporedu pandemski prazniki. Prednjači Nemčija, kjer je kanclerka pred Bundestagom moledovala za strožje ukrepe, ki stopajo v veljavo v naslednjih dneh (1, 2). Področje Londona gre prav tako v najvišjo stopnjo lockdowna. Znastveniki so na jugu Britanije zaznali nov sev COVIDa – za paniko je prezgodaj; lastnosti in učinkovitost cepiva se raziskuje.
- Razblinil se je tudi uspeh švedskega modela, saj je porast okužb napolnil bolnice (1, 2). Tudi do sedaj uspešne države (Južna Koreja), se soočajo s tretjim valom okužb. Kritično postaja stanje v ZDA. Nesposobnost Trumpove administracije glede soočanja s pandemijo je privedla do rekordnega števila hospitalizacij in smrti (1, 2) – vsak dan umre več Američanov kot med 9/11. Pričakuje se dodatno zaostritev stanja, saj s federalne strani še vedno ni enotnih navodil. Nošnja mask in ukrepi so različni glede na posamezne zvezne države in okrožja.
- V taistem času se globalno pričenja z množičnimi cepljenji. Prve doze so bile administrirane v Veliki Britaniji; Kitajska je tik pred pričetkom vsesplošnega cepljenja; Pfizer je hvalil tudi ameriški il Duce – blodnje quanon in antivaxer iliteratov na medmrežju se kljub temu nadaljujejo. Proces bo zaradi logistične zahtevnosti trajal vsaj nekaj mesecev. Cilj je cca 70% precepljenost populacije, kar bo glede na množično skepso “znalcev” iz medmrežja, lahko trajalo še dlje – ter sočasno podaljševalo pandemijo.
- Med geopolitično srenjo se nadaljujejo debate glede zatona internacionalnega liberalizma in trenutne anemičnosti mednarodnega sodelovanja. Zgodovinsko se govori o koncu Wilsonove ere pričete po Prvi svetovni vojni, ter prehodu mednarodnega sistema v multipolarno ureditev. Sočasno se, zaradi nuje po globalnem sodelovanju, pričenja oblikovati nova klimatska geopolitika – vedno več držav postaja “resnih” glede nižanja izpustov.
- FaceBook se sooča z antitrust tožbo FCCja, ki lahko podjetje, zaradi monopolnega položaja, razbije na več delov. V ozadju se pojavljajo tudi polemike glede FB pravil in cenzure, ki ostajajo meglena in brez javnega nadzora.
EVROPA in CENTRALNA AZIJA:
- Evropska Unija je popustila izsiljevanju Poljske in Madžarske, ter umaknila mehanizem za sankcioniranje nespoštovanja vladavine prava, ki je bil vezan na sprejem proračuna. S tem so sredstva za post-pandemsko obnovo Evrope sproščena. Varšava in Budimpešta sta slavili dosežek, četudi slavje ne bo trajalo. Mehanizem je lahko sprejet prek kvalificirane večine – le vprašanje časa je, preden se državi znajdeta pod sodniško presojo in sankcijami.
- Brexit drama se, kot tolikokrat poprej, nadaljuje. Johnsonov obisk Bruslja je bil neuspešen, vendar so obe strani pristali na dodatna pogajanja. Zaradi ekonomskih posledic izstopa brez pogodbe, se končno šušlja o kompromisih (1, 2).
- Notranje-politično se znotraj države odvija več privatizacijskih tragedij. Pandemija je dokončno pokazala trhlost privatizacije železnic iz 90tih, saj mora zaradi izpadov sedaj pomagati javni proračun. Pod kritiko so se znašla podaljšanja pogodb med ameriškimi tehnološkimi giganti in javnim zdravstvom NHS, prek katerih se v ZDA prodaja podatkovne baze.
- Evropski NGO je razkril indijsko operacijo, ki je med evropsko javnostjo širila dezinformacije glede Pakistana in Kitajske.
- Zaradi nadaljevanja beloruskih protestov se pričakuje vedno večji razkol med EU in Rusko Federacijo. Vsi deležniki si sicer želijo izognit ponovitvi ukrajinskega scenarija, vendar ostaja pot naprej nejasna. Kremelj poskuša potisnit Lukashenka v sprejem ustavnih reform in odstop; EU ohranja stike z opozicijo. Situacijo komplicirajo tudi različna pričakovanja Belorusov – cca polovica želi večje vezi z EU; druga polovica želi ohranitev status quo z Rusijo.
- Kremelj se medtem sooča z lastnimi težavami. Opaža se nove pristope delovanja – po eni strani se obračunava s politično opozicijo; sočasno se do apolitičnih frustracij civilne družbe pristopa zmerneje.
AZIJA:
- Poročilo dronskih napadov v Afganistanu kaže na večje število civilnih žrtev. Razlog v ozadju je manko nadzora med Trumpovo administracijo.
- V Indiji se nadaljujejo protesti kmetovalcev. Razlog je sprejem zakonov, ki odpravljajo minimalne cene proizvodov, kar lahko poveča njihovo eksistencialno stisko. Že leta so v javnosti prisotne zgodbe o samomorih kmetov, ki ne morejo odplačevati kreditov. Več krogov pogajanj še ni obrodilo sadov.
- V Bangladešu se pričenja prisilno preseljevanje etnične skupine Rohingy (1, 2). Podobna zgodba se odvija tudi v sosednjem Mjanmaru.
- Kitajska partija nadaljuje z dual circulation strategijo, prek katere sočasno izgrajuje notranjo ekonomijo in zunanje vezi z voljnimi državami. Točne namere partije so neznane – s strani zahodnih opazovalcev prerado prihaja do hladnovojnih interpretacij kitajskih namer. Osnova trenutne kitajske strategija je nedvomno gospodarska. Njeni projekti so, kljub svoji grandioznosti, dragi in (še) ne nujno ekonomsko uspešni; obenem nosijo s sabo pozitivne in negativne učinke.
- Kitajska je pričela emulirati zahodne ekonomske sankcije, saj se vedno pogosteje poslužuje izvoznih/uvoznih prepovedi. Kot “svarilo” ostalim državam se je izbralo Avstralijo; prepovedan je bil uvoz večih izdelkov. Odločitev je rezultat več let rastočih trenj. Nekateri smatrajo avstralsko zunanjo politiko za zmotno, saj je neuspešna pri zajezitvi Kitajske.
- Kljub trenjem je pacifiška regija priča aktivni diplomaciji. Pacifiški trgovinski sporazum RCEP bo osnova za bodoče trgovanje. Sočasno je le prvi korak – sporazum ima omejen obseg; poročanje o njem je velikokrat napihnjeno.
- Kot že večkrat omenjeno, se hladnovojna tekma najočitneje kaže v tehnološkem sektorju. Svari se pred kitajskim kupovanjem zahodne tehnologije. V geopolitiko semikonduktorjev (aka čipov) je prek TSMC vpleten tudi Tajvan.
- Med partijskimi cilji je tudi vesolje in luna. Kitajska vesoljska agencija je med nabiranjem lunarnih vzorcev, postavila tudi zastavo.
- Na Filipinih je prišla v javnost vez med Dutertom in občinskimi lakaji, ki so voljno podpirali (izvensodne) policijske umore in brutalen pregon kriminala.
- Na Tajskem naj bi vojska pripravljala napad na anti-monarhistične protestnike (1, 2).
AMERIKI:
- V ZDA se sočasno odvijata dva shitshowa – Trumpovo zapuščanje Bele hiše in nekontrolirano širjenje COVIDa.
- Nesposobnost Trumpove administracije glede soočanja s pandemijo, je privedla do rekordnega števila hospitalizacij in smrti (1, 2) – vsak dan umre več Američanov kot med 9/11. Pričakuje se dodatno zaostritev stanja, saj s federalne strani še vedno ni enotnih navodil. Nošnja mask in ukrepi so različni glede na posamezne zvezne države in okrožja.
- Med vedno slabšim epidemiološkim stanjem se sočasno nadaljuje burleska predsedniških volitev. Kaligula nadaljuje z navajanjem laži in podpihovanjem gorečnežev – situacija postaja nevarna, saj pričenjajo radikalni MAGA illiterati z ustrahovanjem volilnih uradnikov in politikov v več zveznih državah (1, 2). Ironija je, da ustrahujejo celo republikanske aparatčike, znane po prikrojevanju volilnih registrov – ravno v Georgii je na sodišču tožba glede izbrisa 200.000 volivcev. Po novem se, v glavah MAGA lahkovernežev, med “fakenews MSM” uvršča tudi novinarje Foxnews.
- Vrhovno sodišče je v manj kot eni uri zavrnilo neutemeljeno tožbo v Pennsylvaniji – niti trije sodniki nastavljeni od Trumpa niso podali ločenega mnenja. Propadli so tudi pseudo-procesi sproženi od Sidney Powell, ki se je med drugim sklicevala na anonimen vir iz vojske z imenom spider (1, 2). Štiri battleground države so postopek sprožen v Texasu, prek katerega poskuša Kaligulina ekipa izničiti več milijonov glasov, označile za alternativno realnost, ter pozvale k intervenciji vrhovnega sodišča. Slednje je že naslednji dan ustavilo tožbo.
- Biden bo medtem, z glasovanjem elektorjev, dokončno zmagal volitve. Tretje štetje v Georgii je prav tako potrdilo zmago Bidena (1, 2); njegovo zmago je posredno priznala celo tiskovna predstavnica administracije McEnany.
- Razloga za navajanje laži o volilnih prevarah sta dva. Trump in republikanska stranka nabirata denar prek donacij lahkovernih MAGA illiteratov (1, 2, 3, 4). Sekundarni razlog je drugi krog senatnih volitev v Georgii (1, 2, 3), ki bodo odločale glede demokratske ali republikanske kontrole zgornjega doma Kongresa (senata).
- Republikanska stranka ostaja talec alternativne realnosti MAGA kulta (1, 2, 3, 4). Večina republikancev se boji izgube volilne podpore, zaradi česar ne želijo javno nasprotovati Kaliguli. Lakaj Giuliani republikancem očita manko podpore, četudi vrhovni tožilec Barr med preiskavo ni našel dokazov o goljufiji; več republikancev se poskuša prilizovati Kaliguli prek zahtev po nadaljevanju preiskav Trumpove “kognitivne megle”. Razkol med Barrom – sicer pokvarjenim aparatčikom, ki si rešuje kariero in zapušča potapljajočo se ladjo – in Trumpom glede preiskave neobstoječe volilne prevare, lahko privede do Barrovega odstopa (1, 2).
- Kaligula se zaveda, da je volitve izgubil. Glede na podlo delovanje administracije se mu obeta mnoštvo tožb in preiskav. Na morebiten pregon se “pripravlja” z izdajo predsedniških pomilostitev zase in svojo družino (1, 2). Za dodaten “drobiž” naj bi celo prodajal pomilostitve; preiskava DoJ je v teku.
- Scorched earth zapuščanje Bele hiše zajema še prgišče drugih potez. Z grožnjo veta na obrambni proračun zahteva ukinitev sekcije 230, ki ščiti tehnološke gigante pred tožbami glede uploadanih vsebin s strani uporabnikov (1, 2, 3) – otročji payback za factcheking in brisanje quanon kulta. Pohitril je usmrtitve federalnih obsojencev na smrt. Agencija za okolje je pod Trumpovim pritiskom medtem sprejela zakon, ki dovoljuje nadaljnjo onesnaževanje zraka. Kaže se, da se je bil Kaligulin kabinet sestavljen iz “cveta” lobističnega kapitalizma.
- Kljub odhodu Kaligule se ne obeta hitro izboljšanje družbenega stanja v ZDA. Biden je, kot pričakovano, centrističen demokrat. Pričakuje se vračanje k status quo politiki Obamine administracije. Slednje odraža tudi izbor njegovega kabineta, ki vsebuje “znane” demokratske obraze. V kolikor republikanci obdržijo kontrolo senata, se bo isto kot med Obamo, njegove napore cockblockalo prek filibusterjev in nesodelovanja. Glede na porast socialnih problemov – lakota, množične izselitve in kongresni deadlock glede sprejema naslednjega paketa ekonomske pomoči – leži pred Bidenovo administracijo trnova pot.
- Do skepse prihaja tudi na mednarodnem področju, saj je ameriška politična srenja ujeta v hawkish logiko obeh strank. Pričakuje se, glede na izolacionizem med Trumpom, večjo pripravljenost do multilateralizma in sodelovanja (ICC, klimatski sporazum, START, etc). V kolikšni meri bo Biden uspel obnoviti zaupanje v ameriško diplomacijo ostaja medtem odprto vprašanje (1, 2).
- Na lokalnih volitvah v Braziliji je prišlo do upada podpore Bolsonarovim lakajem. Več kot 100 milijonov volilcev je izbiralo med pol milijona uradnikov za 78000 mest. Predvolilno obdobje je bilo zaznamovano s političnimi umori in agresivnimi “pseudo-MAGA” gorečneži skrajno desnega Bolsonara. Levica se še vedno ni opomogla od propagandne-afere, ki je zrušila uspeh Lule in Rousseff. Okrepila se je centristična desnica. Predsedniške volitve so na sporedu 2022.
- Na volitvah v Venezueli je “zmagal” Maduro, ki nadaljuje z utrjevanjem svoje oblasti kljub večletnim političnim težavam.
BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:
- Ameriški senat je bil neuspešen pri blokadi prodaje F35 lovcev UAE; le en izmed “dosežkov” Trumpove administracije. Prodaja je bila v ozadju normalizacije odnosov z Izraelom.
- V Izraelu je medtem propadla shotgun marriage koalicija med Netanyahujem in Gantzom. Obetajo se četrte volitve v dveh letih.
- Izrael je v zadnjih tednih normaliziral medržavne odnose s štirimi muslimanskimi državami. V ozadju je bila venomer Amerika, ki je v zameno za priznanje ponujala “korenčke”. Normalizacija odnosov prav tako odraža dejstvo, da večini arabskih režimov “izdaja” Palestincev ne znižuje več legitimnosti.
- Naslednja na spisku za normalizacijo odnosov naj bi bila Savdska Arabija, saj se bo MBS poskušal “prikupiti” Bidenu (1, 2).
- Kljub umoru iranskega jedrskega znanstvenika (s strani Izraela), si naj bi Tehran od Bidena obetal izboljšanje odnosov z ZDA. Medtem je bitka z Izraelom in regijskimi tekmeci dolgoročnejše narave, saj ima Iran več strateških prednosti.
- Sirske sankcije sličijo na iraške iz 90tih let, ki so povzročile humanitarno katastrofo med civilnim prebivalstom, četudi niso imele učinka na Sadamov režim.
- Turčija se je znašla pod dvojnimi sankcijami. S strani EU zaradi eskapad v vzhodnem Mediteranu; s strani ZDA zaradi nakupa ruske protiletalske obrambe.
- Etiopski konflikt v provinci Tigray odpira prgišče težav. Predsednik Abiy je bil po napadu na vojaško postojanko tako rekoč “prisiljen” v reakcijo. Brez vojaškega odgovora ne bi le ojačal nasprotnika, temveč izpadel šibek pred ostalimi opozicijskimi skupinami. Problem je, da kljub njegovi dosedanji liberalnosti, uspešnih reform, ter izpuščanja političnih zapornikov, njegovo posredovanje v Tigraju še vedno spominja na represivne taktike prejšnjih režimov.