• Kljub daljšem obdobju ukrepov gmota okužb ne usiha.
  • Interpretacij za stanje je mnoštvo – poleg slabega vodstva, neefektivnih ukrepov in porasti ekspertov na socialnih omrežjih, tiči srčika dileme v neupoštevanju osnovnih COVID naukov znanih že iz marca.
  • Uspešne države so, za razliko od neuspešnih, tekom leta poskrbele za contact tracing in masovno testiranje. S slednjimi pristopi se okužence pravočasno izolira in prepreči nove okužbe, kar je Ahilova peta COVIDa, ki ima visoko kužnost že ob prvih simptomih.

Kljub več tednov ukrepov, količina okuženih ne usiha. Ukrepi so “uspešni” le pri sploščitvi eksponentne rasti okužbe – vendar sočasno niso zadostni za nižanje celotne gmote okuženih. Povedano drugače se trenutno drži epidemijo na meji zdravstvenega zloma, vendar ostaja R (basic reproduction rate) previsok. Dokler je R blizu 1 se število okuženih sproti obnavlja (1, 2).

Vodstvo krivi posameznike zaradi neupoštevanja ukrepov; ljudstvo je medtem naveličano nad stanjem zaprtosti. Resnica leži nekje vmes. Nedvomno je za slabo stanje v veliki meri krivo slovensko vodstvo, ki še vedno ne razumeva osnovnih dejstev o COVIDu znanih že od marca. Spomladi smo imeli manj okužbe in ostrejše ukrepe (le 1/3 ljudi obiskovala delovno mesto) – tokrat ni okužbe le več, temveč so ukrepi milejši (2/3 delavcev na delovnem mestu), oziroma na ravni populacije premalo učinkoviti. K temu je potrebno dodati statistiko, po kateri se cca polovica posameznikov okuži na delovnem mestu.

V danem trenutku obstajata dve poti naprej – več mesecev trenutnega stanja in upanje na hitro dostopnost cepljenja ali nekaj tednov popolnega zaprtja, ki bi izžgal velik del virusa v populaciji, čemur bi sledilo obdobje milejših ukrepov skupaj s cepljenjem populacije. Slednje je epidemiološka analiza – kako naj politika po obdobju trenutnih ukrepov, le-te dodatno zaostriti med prazničnim decembrom, je vprašanje za vlado in parlament.

Najverjetnejša pot naprej bo še več mesecev trenutnega stanja. Obenem nismo sami, saj se s podobnimi težavami sooča večina evropskih držav. Kanclerka Merkel je že napovedala, da bodo milejši ukrepi v veljavi vsaj do januarja; pričenjajo se debate o potrebi po ostrejših. Neuspešna preprečitev zimskega vala je torej pan-evropski problem. Kaže se, da je večina držav obupala nad ostalimi pristopi (razloženo spodaj) in v danem trenutku stavi na več mesecev “milih” ukrepov, skupaj s pospešenim cepljenjem populacije.

IGNORIRANJE AZIJSKIH NAUKOV

Trenutna situacija v Evropi in ZDA je rezultat mesecev ignoriranja azijskih naukov in znanstvenih napotkov. Članek iz marca lepo povzame srčiko trenutne dileme; podobne uvide se lahko pridobi tudi iz uspešnih evropskih in azijskih držav (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8):

  • COVID ima visoko kužnost ob pojavu simptomov. Pri SARS 2003 je bil bolnik kužen šele nekaj dni po nastopu simptomov. Preventivna izolacija izpostavljenih ljudi je ključen dejavnik soočenja s C19, tako rekoč njegova Ahilova peta.
  • Eksponentno ali nekontrolirano rast okužb je, glede na izkušnje Kitajske, Italije in Južne Koreje v februarju in marcu, možno ustavit z ostrim zaprtjem družbe. Slednje masovno zniža R, s čimer se okužba izžge v tednih.
  • Glede na pomembnost preventivne izolacije je najboljše “orožje” zoper COVID sledenje okužbi (contact tracing), ki potencialne prenašalce izolira pred nastopom simptomov (kužnostjo).
    • Zlati standard je postavila Južna Koreja, ki je v prvih mesecih pandemije prek nekajdnevnih tečajev izobrazila dodaten kader za sledenje okužbi. V evropskem primeru se je sledenje naložilo na pleča preobremenjenega zdravstvenega osebja – zaradi preobsežne naloge je tracing propadel v nekaj dnevih. Upe se je položilo v aplikacije na pametnih telefonih, ki so se kasneje izkazale za neuspešne v večini evropskih držav. TLDR – nismo bili uspešni pri najpomembnejšem ukrepu zoper virus.
  • Drugi steber preventive je masovno testiranje – ne le PCR, temveč cenejši in hitrejši testi, kakor tudi banalnost kot je merjenje temperature. Prek masovnega testiranja dobi vodstvo boljši uvid glede stanja okužbe, kar mu omogoča natančnejše soočenje. Primeri iz Kitajske, JK, in Nove Zelandije učijo, kako lahko ob najdbi okužbe prek množičnega testiranja, vodstvo izkliče ukrepe le v določenih regijah (s čimer se minimalizira ostale posledice).
    • V Južni Koreji je vlada ob pričetku sklicala gospodarsko elito in naročila masovno proizvodnjo testov. Kitajska in Nova Zelandija sta ob najdbi novih okužb med letom, zaprli le regije z okužbo. Obdobje lockdowna je bilo nato izkoriščeno za olajšan tracing in masovno testiranje. Več evropskih držav (eg: AT), ki je upoštevalo napotke WHO in nauke iz Azije, ter izvaja veliko število testov že dlje, ima “začuda” manj težav s trenutnim valom pandemije.
  • Zadnji nauk članka iz marca izhaja iz splošnih epidemioloških dejstev. Posamezni ukrepi ne rabijo biti 100% – cilj je kumulativen učinek ukrepov prek katerega se doseže sploščitev, oziroma nizek R. Maske, razkuževanje in manj stikov so osnovni prijemi. Contact tracing in masovno testiranje sta medtem Ahilovi peti COVIDa. V evropski nesposobnosti glede slednjih leži tudi glavni vzrok za trenutne razmere.

NESPOSOBNOST VODSTVA, MEDIJEV in PORAST “FB EKSPERTOV” 

Glavno krivdo za skepso in ignoranco ljudstva nosi njegovo vodstvo, ki je prek slabih zgledov in neupoštevanja lastnih navodil, zgubilo zaupanje. Politični ukrepi so prav tako nepopolni – dober zgled je bolniška le na podlagi pozitivnega PCR testa, četudi se že dlje ve, da so slednji zanesljivi (98%+) le pri pozitivnem rezultatu, ter ne pri negativnem (1, 2). Vsakdo s pozitivnim družinskim članom, bi moral ne glede na rezultat svojega testa, biti v izolaciji – #rocketscience. Podobno se lahko trdi o gospodarski pomoči, ki bi morala biti razdeljena hitreje. Veliko posameznikov je zaradi eksistencialne stiske prisiljenih v neupoštevanje ukrepov in nadaljevanjem z delom na črno. Virus ne zanima politična in gospodarska situacija v državi – za slednje je odgovorna politika.

Del krivde nosi tudi širša družba. Mediji posvečajo premalo prostora razlagi epidemiološka ozadja ali narave virusa ter biologije človeškega imunskega sistema – popularno je le dramatiziranje dnevnih številk in histerija glede ukrepov. Medtem je na medmrežju prišlo do metastaziranja zarotniških teorij in skepse. Ogromen del populacije je čez noč postal “ekspert” za biologijo, virologijo, epidemiologijo in medicino. Karakterji kot so Potrč niso le lokalen unikum, temveč imajo podobne “znalce” tudi v drugih državah. Illiterate smo naslavljali že večkrat (1, 2) – dejstvo ostaja, da niso enostavčne poenostavitve o virusu le vseprisotne na socialnih omrežjih, temveč so povrhu debilne in skregane z znanostjo. Dejanski znanstveniki, po letih študija in kariere, lahko o COVIDu debatirajo na stotine ur – le gorečneži brez izobrazbe in znanja angleščine padajo na trditve brez ene peer-reviewed znanstvene študije.

Na žalost ni lahke rešitve iz trenutnega stanja – letošnji prazniki bodo zaznamovani s COVIDom. Od “snežink”, ki obolevajo že zaradi nošnje mask, se pričakuje dodatna histerija zaradi omejitev med prazniki. Medtem se pozablja, da ni Kitajska ob pričetku pandemije le zaprla države, temveč preklicala praznovanje novega leta. “Začuda” je sedaj, po mesecih natančnega sledenja okužbi, masovnega testiranja in preventivne izolacije, stanje v Wuhanu (epicenter pandemije) normalizirano … #rocketscience. Evropske obeti za 2021 prav tako ostajajo vprašljive. Zaradi porasta antivax gorečnežev se pričakuje počasno cepljenje, kar bo epidemijo le podaljšalo … več o slednjem kmalu.

ADDENDUM (10.12.20):

  • Nemška kanclerka je med čustvenim nagovorom v parlamentu rotila za sprejem ostrejših ukrepov.
  • Tudi (dosedaj) uspešne države še niso prebrodile pandemije. Južna Koreja se pripravlja na spoprijem s tretjim valom.
PS Znanstveni viri: