mackinder heartland

Dodaten INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • Nadaljuje se COVID saga. Večidel Evrope je sredi novih zaprtij. Visoka efektivnost cepiv daje upanje, četudi bo distribucija in cepljenje zahtevalo še več mesecev. Situacijo komplicira biologija koronavirusa in človeškega imunskega sistema – primaren cilj prvih cepiv ni sterilizacijska imunost (posameznik se ne more okužiti), temveč delna imunost (protitelesa ne preprečijo okužbe; omilijo potek bolezni). Nianse so, glede na porast antivaxerjev in zarotnih gorečnežev, za nekatere težko razumljive. Brez zadostne precepljenosti prebivalstva, se lahko soočenje s pandemijo podaljša.

    • Znanost še vedno išče natančen izvor in pričetek pandemije. V Italiji se je ob pregledu krvi vzete septembra 2019, odkrilo protitelesa (1, 2, 3). Posledično se lahko sklepa, da je virus zapustil kitajske meje še pred januarjem 2020, ko se “uradno” prične pandemija.
    • Novice in zgodnejše najdbe izkorišča tudi kitajska partija, ki izgrajuje narativ o ne-kitajskem izvoru virusa. Glede na navedbe, naj bi COVID prišel na kitajsko prek okužene embalaže.
    • Belgija ima kljub majhnosti in statusu razvite države, izjemno visoko smrtnost. Analiza izpostavlja politično disfunkcijo in heterogenost države, ter manko celostnega pristopa glede ukrepov in postopanja, kar se odraža na višji smrtnosti.
    • Malezijska tovarna za kirurške rokavice, največja na svetu, se sooča z logističnimi težavami zaradi izbruha koronavirusa med delavci. Obetajo se višje cene rokavic.
    • Kremelj naj bi v naslednjih tednih pričel z masovnim ceplenjem.
  • Analitiki, med njimi Fukuyama, vedno glasneje svarijo pred digitalnim monopolom tehnoloških gigantov. Ne gre le za ekonomski vpliv, temveč krojenje polja za širjenje informacij. Glede na porast tinfoil zablod in družbene polarizacije – deloma rezultat algoritmov in anarhičnosti medmrežja – predstavlja informacijska doba nove izzive za demokratičnost.
  • Varoufakis je v dnevih pred potrošniško manijo “črnega petka”, pozval k bojkotu Amazona. Slednji se sooča tudi z notranjim “uporom” – zaradi slabih delovnih razmer in plačil so delavci pričeli z ustanavljanjem sindikatov in stavk.
  • OPEC, organizacija proizvajalk nafte, postaja zaradi manjšega povpraševanja, zgodovinska relikvija.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • EU se, glede na zaton ameriške moči, sooča z novimi geopolitičnimi izzivi. Na vrhu spiska je razmerje z Evrazijo, natančneje Kitajsko in Rusijo. V kolikor želi EU izgraditi delujočo zunanjo politiko, je nujno realističen pregled situacije, s katerim se odkrije nepremostljive ločnice in področja, kjer lahko bruseljske poteze dejansko kaj spremenijo. Med smotrnimi cilji so agresivnejši napori glede podnebnih sprememb, saj pričenja Evropa zaostajati za Azijo.
  • V Bruslju se nadaljuje drama glede sprejema proračuna. Zaradi sočasnega sprejema mehanizma za sankcioniranje držav, ki ne spoštujejo prava, sta Madžarska in Poljska podali veto na proračun. Njuno izsiljevanje ne bo uspešno, saj lahko Bruselj sprejme mehanizem na druge načine; prav tako tudi sami nujno potrebujeta evropska covid sredstva. Von Leyen poskuša razkol prebroditi na “mehek” način – članici naj ugovarjata prek sodišč ter ne prek izsiljevanja s proračunom. Razplet se pričakuje v naslednjih tednih.
  • V Evropi se nadaljuje debata o tako imenovanih “kulturnih vojnah“. Zaradi terorističnih napadov v Franciji in Avstriji, se je v ospredju ponovno znašel Islam. Izpostavlja se, da je večina evropskih Muslimanov bolj ali manj integrirana – radikalnih fanatikov je dejansko malo. Posledično se svari pred kontra-produktivnimi posledicami nekaterih politik (eg: v Franciji želi država izobraževati imame), ki po nepotrebnem stigmatizirajo populacijo, ter sočasno prispevajo k občutku dvojnih meril.
  • Sicer trivialna novica nevredna objave – v Bruslju je policija “odkrila” sex party z večimi evropskimi uradniki. Večina udeležencev je bilo moških. Ironija, oziroma razlog objave je, da je bil zajet madžarski MEP, član Orbanove stranke. Dan kasneje je odstopil.
  • V Franciji so se zaradi sprejetja zakona, ki bi prepovedoval slikanje policije, odvili množični protesti. Vlada je zaradi ljudske jeze ustavila sprejem zakona in obljubila izboljšanje njegove dikcije. Širše stanje odraža za nekatere avtoritaren zasuk v politiki Macrona.
  • Velika Britanija se sooča z mnoštvom problemov. Prehodno obdobje Brexita se izteka – pogajanja so zastala; strani se medsebojno obtožujeta za manko napredka (1, 2). Škotska se medtem giblje v smeri ponovnega referenduma za neodvisnost. Počasna pogajanja so skupaj s pandemijo povzročilo zgodovinski padec BDPja. Johnsonova vlada želi medtem povečati obrambni proračun; v javnost je prišla zgodba o “tajni” ekipi za reformo NHS (javno zdravstvo), kar v prevodu pomeni poskus nadaljnje privatizacije.
  • Na volitvah v Moldovi, pozabljeni državi ležeči med Romunijo in Ukrajino, je zmagala pro-evropska kandidatka. Moldova je bila dosedaj blizu Rusiji. Rezultat volitev kaže na manjšanje ruskega vpliva v bližnji tujini (near abroad).
  • Lokalne volitve v Ukrajini ne spreminjajo politične krajine. Zelenskyeva stranka je sicer zgubila nekaj podpore, vendar ostaja močna.
  • V Belorusiji se nadaljujejo družbeni nemiri. Lukashenko ostaja na oblasti. V intervjuju je sicer obljubil, da ne namerava biti predsednik v kolikor se izglasuje nova ustava. Kaj natančno je imel v mislih ostaja enigma. Podobno kot Putin, se lahko Lukashenko po zapustitvi predsedniškega mesta nastavi na neko drugo funkcijo, s katero ostane blizu političnemu dogajanju. Medtem je policija aretirala več sto protestnikov.
  • Kavkaz je priča geopolitičnemu rebalansu. Poleg trhlega premirja po nedavni vojni med Armenijo in Azerbajdžanom glede regije Naghorno-Kharabakh, se pripravljajo težave v Gruziji. Slednja je zajeta v povolilne proteste zaradi obtožb prikrajanja rezultatov.

AZIJA:

  • V Afganistanu se nadaljuje zdrs v kaos. Slednjega zaostruje nepremišljen umik ZDA, prek katerega si Trump poskuša nabirati politične točke. “Premirje” med Talibani in Kabulom označuje porast talibanskih napadov. Celoten polom odraža avstralska preiskava o pobojih civilistov, zagrešenih od pripadnikov avstralske vojske.
  • V Indiji se odvijajo množični protesti kmetov, ki nasprotujejo sprejeti reformi zakonodaje. Srčika spora je državni odkup žita po garantirani ceni, kar se z novimi zakoni končuje. (1, 2) Modijeva vlada je protestnike ustavila s policijo; splošneje, odraža spremembe indijske politike pod Modijem in stranko BJP.
  • Xinping je čestital Bidenu za predsedniško zmago, četudi gesta ne bo premostila ločnic med državama. Partija medtem odsvetuje nadaljevanje ameriškega diplomatskega in ekonomskega pritiska, četudi nekaterih napotkov sama ne upošteva. V primeru zaostritve geopolitičnega tekmovanja, se obeta krhanje nevtralnosti ASEANa. Sočasno se v Indo-pacifiku, pod taktirko ZDA, oblikuje aliansa QUAD namenjena zajezitvi kitajskega vpliva; sočasno še niso jasni detajli Bidenove azijske strategije.
    • Neposreden rezultat regionalnega geopolitičnega tekmovanja se kaže prek zaostrenih odnosov med Kitajsko in Avstralijo. Prihaja do vzpostavitve tarif; šušlja se o bojkotu olimpijskih iger.
  • V Nepalu je prišlo do internega boja v vladajoči komunistični partiji. Obeta se razkol, ki lahko zaostri trenja med frakcijami. Situacijo budno opazujeta Kitajska in Indija, ki med sabo tekmujeta glede vpliva v Nepalu.
  • V Bangladeshu se je zaradi pandemije povečala uporaba medmrežja. Stanje izkoriščajo radikalni islamisti za novačenje članov.
  • Poročilo Združenih narodov obsoja indonezijske pokole v vzhodni regiji Papua (West Papua). Slednja je bila okupirana od Indonezije 1962; zaradi (mednarodnega) izkoriščanja naravnih virov, se redko obsoja kršitve pravic.
  • V Kambodži so se pričeli množični “sodni” procesi zoper opozicijske disidente. Obtoženi so izdaje; soočajo se z 12+ letnimi kaznimi.
  • Tajska oblast je, zaradi nadaljevanja protestov, pričela zoper protestnike uporabljati arhaičen les majeste zakon, ki prepoveduje “žaljenje” kraljeve družine. (1, 2)

AMERIKI:

  • Ameriški Kaligula nadaljuje s scorched earth taktiko med zapuščanjem Bele hiše. Nadaljuje se čistka v Pentagonu (1, 2). Razlog naj bi bil nepremišljen umik iz Afganistana – “veledosežek” Trumpove zunanje politike. ZDA so medtem uradno izstopile iz open skies dogovora, ki je velesilam omogočal medsebojne vojaške prelete za izgrajevanje zaupanja (izvira iz časov Hladne vojne).
    • Izpuhtevajo tudi napihovanja volilne goljufije. Nepravilnosti ni uspel najti Trumpov lakaj in vrhovni tožilec Barr. Republikanski uradnik zadolžen za štetje glasovnic v Georgii je medtem kritiziral natolcevanja med ponovnim štetjem, ki so se odvila v enemu okrožju. Mednarodni opazovalci prav tako niso zasledili nepravilnosti. Sočasno se pojavljajo zgodbe, da Trumpova ekipa krade donacije za “dokazovanje” volilne goljufije (1, 2, 3).
    • Trumpova burleska se sicer končuje, vendar za sabo pušča dolgoročnejšo zapuščino. Od legije republikanskih sodnikov, do močnejše avtoritarne pete kolone v republikanski stranki. Volilne statistike kažejo na visoko polarizacijo družbe; nekateri zagovarjajo nujo po neodvisni truth & reconciliation komisiji, ki bi natančno razčlenila fakte od Trumpove fikcije in propagande.
  • Biden se medtem pripravlja na prevzem Bele hiše. Progresivni demokrati kritizirajo izbor hawkish obrambnega ministra. Na vrh FED se vrača Yellen, ki je z neskončnimi injekcijami likvidnosti reševala ameriške banke že pod Obamo. Posplošeno se pričakuje, da bo bil Biden zaposlen predvsem s stanjem v državi, ter s Kitajsko v tujini.
    • Zunanje politična pričakovanja so zmerna. Biden bo verjetno opustil Trumpove sankcije zoper preiskovalce mednarodnega sodišča (ICC). Sočasno se predpostavlja, da bo nadaljeval z ekonomskimi sankcijami zoper Ameriki neljube države, ter trgovinsko tekmo s Kitajsko. Dvomi se, da bo uspel končati ameriške forever wars. Sočasno se svari, da je ameriška zunanje-politična srenja še vedno ujeta v sanje o hegemoniji iz 90tih let – še vedno se ne pripravlja na svet, kjer ZDA niso edina velesila.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • V ozadju atentata na iranskega jedrskega znanstvenika naj bi bil Izrael (1, 2, 3). Umor je še ena v dolgi vrsti nesmiselnih provokacij, saj potrjuje notranjo propagando iranskega režima, ki se bori proti zunanjim silam. Po napadu je Bela hiša na Bližnji vzhod poslala Kushnerja – Trumpovega družinskega “eksperta” v ozadju tako imenovane palestinske mirovne pogodbe.
  • V javnost je prišla novica, da je bil izraelski premier Netanyahu na skrivnem obisku pri MBS v Savdski Arabiji. Obisk je bil zamolčan pred koalicijskimi partnerji, kar ni prispevalo k načetem razmerju med Bibijem in Gantzom (voditelja strank v koaliciji). Opozicija v Knessetu je sedaj, s pomočjo Gantzove koalicijske stranke, izglasovala nezaupnico. Vlada uradno še ni padla, saj mora priti do dodatnih glasovanj. Večina opazovalcev je prepričanih, da je konec trenutnega parlamenta le vprašanje časa. Izraelu se obetajo ponovne volitve – četrte v zadnjih letih. (1, 2)
    Širši Bližnji vzhod si ne obeta veliko od Bidena. Predvsem se upa na čiščenje Trumpove zapuščine kaosa.
  • Zgodbe o “liberalizaciji” Savdske Arabije pod MBS, so fatamorgana.
  • Turčija se, zaradi porazne politike Erdogana, sooča s finančnim kolapsom. Pomoč se (ponovno) obeta od Katarja.
  • Med iraškimi (KRG) in turškimi (PKK) Kurdi se končujejo “medeni meseci” po zmagi na ISIS. Razlog je boj za vpliv v regiji in monopol nad naravnimi surovinami.
  • Deklasificirani ameriški dokumenti kažejo na hipokrizijo trenutnega voditelja ISIS. Med ujetništvom 2008 je zasliševalcem izdajal tovariše.
  • Iz Pentagona se je pojavila zgodba, da UAE financira ruske plačance v Libiji.