mackinder heartland

Dodaten INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • Zahodni svet nadaljuje soočenje s pandemijo. Rekordne številke okužb in zasedenosti zdravniških zmogljivosti se dosega v ZDA (1, 2), podobno stanje je tudi v Evropi (1, 2, 3). V večini evropskih držav se pričenja s strožjimi ukrepi, med njimi tudi Švedska. V Nemčiji ima kanclerka medtem težave z vzpostavitvijo ostrejših ukrepov (1, 2). Ravno hiter porast okužb pri slednji, je ohladilo upe glede naravnega doseganja čredne imunosti.
    • Najnovejše znanstvene raziskave potrjujejo domneve, da večina okuženih ne razvije zadostne količine protiteles za imunost (1, 2). Zadosten imunski odziv se bo dosegalo s cepivi – razvija se jih mnoštvo; populacijske raziskave prvih cepiv kažejo na njihovo uspešnost. Caveat ostaja dejstvo, da pandemija v nekaterih državah uhaja izpod kontrole; proizvodnja zadostne količine doz in cepljene populacije bo prav tako zahtevalo še nekaj mesecev.

  • Geopolitična situacija ostaja nejasna zaradi “težav” pri predaji oblasti v ZDA. Od Bidena se pričakuje izboljšanje odnosov ter voljnost do multilateralnih kompromisov; vodstva nekaterih držav ostajajo skeptična. Trgovinska vojna s Kitajsko ostaja nerazrešena; sočasno ogroža stabilnost globalnega trga. Med spiskom nalog je tudi dosega novih jedrskih sporazumov (1, 2).

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Visoka pričakovanja od Bidena, glede izboljšanja trans-atlantskih odnosov, ima EU. Glede na notranji razkol ZDA in geopolitično tekmo s Kitajsko, se dvomi, da bodo evropske vezi visoko na agendi. (1, 2)
  • Krize so na sporedu tudi znotraj EU. Zaradi zahtev po spoštovanju prava kot predpogoj za prejem evropskih sredstev, sta Madžarska in Poljska podali veto glede naslednjega evropskega proračuna (1, 2, 3). Veto je jasen poskus izsiljevanja v času krize, saj se obe državi že dlje soočata z evropsko kritiko glede vladavine prava in demokratičnosti. Zgodba še ni končana, saj je Bruselj končno pričel z izvajanjem pritiska.
  • V nemškem mestu Leipzig je prišlo do protestov illiteratov zaradi COVID ukrepov. Policija se je znašla pod kritiko zaradi pasivnega nastopa; notranjemu ministru se očita, da jih je na proteste poslal s pomanjkljivo opremo in v premajhnem številu.
  • Poljska vlada je zaradi množičnih protestov zamrznila sprejem zakona, ki je prepovedal splav. Zgodba še zdaleč ni končana, saj se pričakuje, da bo poljsko vodstvo nadaljevalo s ideološkim posiljevanjem družbe.
  • Sto dni po spornih volitvah v Belorusiji, ostaja situacija nerazrešena. Režimske sile so aretirale slabih 1000 protestnikov; državi se obeta vedno večji ekonomski kaos; največja banka je pričela s prodajo kriptovalut, kar nekateri smatrajo za “priprave” na težave z valuto.
  • Južni Kavkaz postaja ujet v geopolitiko – govori se o novodobni “veliki igri” (great game). Med zunanjimi akterji prednjačita Rusija in Turčija, pogreša se vlogo EU in ZDA. Armenija in Azerbajdžan sta sicer pristali na premirje, vendar trenja še zdaleč niso končana (1, 2). Armensko vodstvo se zaradi izgube sooča z ljudsko nejevoljo; v regiji se odvija eksodus beguncev.
  • Turkmenistanske oblasti še naprej zanikajo epidemijo COVIDA ter zavračajo mednarodno pomoč glede testiranja in medicinske opreme.

AZIJA:

  • V Pakistanu se, po mirnejših letih, opaža porast militantnih skupin. Poleg težav s pandemijo, se država sooča tudi s politično krizo glede razmerja med civilno in vojaško oblastjo.
  • Beijing je sprva potrpežljivo spremljal ameriške volitve, ter šele po enem tednu čestital Bidenu. V ozadju je pragmatizem, saj obe ameriški stranki napovedujeta ostrejše razmere s Kitajsko – od hitrih čestitk si partija ne obeta prednosti. Del razloga tiči tudi v zgodbi za kitajsko javnost, saj daje partijskim glasilom dodaten čas za komentiranje o nestabilnosti demokracije. Drugačno sliko kažejo kitajska socialna omrežja, kjer ljudje budno opazujejo dogajanje v ZDA.
    • Ekonomsko stanje Kitajske se izboljšuje kljub pandemiji. Razlogov je več – prednjači efektivna zajezitev virusa; država je prek gospodarskih ukrepov ublažila krč ter stimulirala ponoven zagon ekonomije; prilagajanje na stanje odpira nove službe in gospodarsko rast. Mednarodno udejstvovanje Kitajske prav tako odraža ekonomsko naravnanost partijske politike, četudi ostaja situacija kaotična (1, 2, 3).
  • V parlamentu Hong-Kongu (LegCo) so, zaradi odločitve Beijinga o odstavitvi štirih članov, odstopili vsi pripadniki demokratskega tabora. Rezultat je še večji manko opozicije v lokalnem parlamentu in neljub pragmatični realizem, da je neodvisnega HK konec.
  • Filipinom, katerih politični sistem sliči na ameriškega (Filipini postanejo ameriška kolonija po vojni med Španijo in ZDA), se na naslednjih volitvah obeta institucionalna kriza. Pričakuje se namreč, da bo Duterte poskušal prikrojiti rezultat v svoj prid – nenazadnje mu je zgled Trump.
  • Na volitvah v Myanmaru je zmagala Su Kyi – edina Nobelova nagrajenka za mir primorana v zagovor pred mednarodnim sodiščem glede genocida skupnosti Rohingy.
  • Tajski protesti se nadaljuje – situacija je zastala. Protestniki poskušajo povečati pritisk prek ljudske peticije; rojalisti in vojska upata, da bo zanos gibanja izvodenel.
  • Poročilo avstralske vojske je priznalo, da so pripadniki specialnih enot, umorili vsaj 39 nedolžnih civilistov v Afganistanu.

AMERIKI:

  • V ZDA se postopoma zaključuje drama glede štetja glasovnic. Trumpova ekipa je sicer poskušala na vse pretege spremeniti rezultat, vendar neuspešno. Sodniki so zavrgli več tožb zaradi popolnega manka dokazov; skeptični so bili že Trumpovi odvetniki (1, 2). Biden je de facto zmagovalec; ključna datuma sta 8. in 14. december, ko se odvija dokončna potrditev elektorjev, ki nato oddajo svoje glasove za predsednika.
    • Trump je poskušal izvajati pritisk na volilne uradnike v Michiganu in Georgii, vendar bil v obeh primerih neuspešen. Michiganski uradniki so sprva želeli zavlačevati, vendar kasneje odobrili potrditev rezultata. Trump je imel kasneje sestanek z michiganskim političnim vodstvom, ki je že vnaprej oznanilo, da se ne namerava vmešavati v volilni izid. Pritisk se je izvajal tudi na republikanskega uradnika zadolženega za štetje v Georgii. V zgodbo se je vmešal Lindsey Graham, ki je postavljal “dvoumna” vprašanja o procesu preverbe glasovnic, oz. o možnosti, da se prek zaostrenih pravil legitimacije del njih izniči (1, 2). Drama ni spremenila rezultata ponovnega štetja, po katerem je Biden zmagal tudi v Georgii.
    • Trumpove možnosti za zmago postajajo nične. V navedbe o masovni goljufiji, zaradi manka dokazov, ne verjame niti več FoxNews. S potrditvijo rezultata v zadnjih zveznih državah, prejema Biden čestitke s strani vedno večjega dela republikancev. Kaliguli ostaja le podpihovanje gorečnežev in nadaljevanje propagande, s čimer bo poskušal ostati politično relevanten, ter ohraniti vez z republikansko partijo.
    • Poleg natolcevanja o volilnih nepravilnosti, je Trump v zadnjih tednih pričel z last-minute menjavami v Pentagonu. Zamenjan je bil obrambni minister in več visokih uradnikov (1, 2, 3). Trumpove namere sprva niso bile jasne, vendar so se pred kratkim kristalizirale. Pred izselitvijo iz Bele hiše poskuša Kaligula doseči “poceni” zunanje-politične dosežke. Cilj mrzličnih menjav vodstva naj bi bil umik ameriških sil iz Afganistana.
  • Ameriško vrhovno sodišče, ki je politično v rokah republikanske večine, bo kmalu sodilo o večih pomembnih zakonih. Pod drobnogledom se bo znašel Obamacare (1, 2); primer, ki lahko oteži sindikalno organiziranje; sodišče je zavrnilo pregled zakona, ki bi omejil financiranje političnih kampanj.
  • Zunanja politika ZDA ostaja ujeta, na ravni obeh strank, v anti-kitajsko ideologijo (1, 2). Obenem se svari pred iluzijami o ameriški moči (1, 2). Šušlja se tudi o novi mornariški floti nastanjeni v indo-pacifiku.
  • Javni tožilec v brazilskem Riu je sprožil postopek zoper Bolsonarovega sina. Očita se mu vodstvo kriminalne organizacije zaradi korupcije, pranja denarja ter utaje javnih sredstev.
      • Na brazilskih ulicah je prišlo do množičnih protestov zaradi uboja črnca – do smrti so ga pretepli varnostniki v trgovini (1, 2).

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Vodstvu Savdske Arabije se vidi nelagodje glede predsednika Bidena. Pod slednjim bo najverjetneje težje kupovati orožje kot pod Trumpom.
  • Sirsko mesto Afrin postaja pekel za Kurde. Vzrok so turško sponzorirane milice.
  • V Alžiriji se kljub referendumu o ustavnih spremembah, politično stanje ni izboljšalo. Vlada je poskušala prek referenduma “umiriti” proteste, vendar je bila udeležba mizerna. Obenem ne rešuje vseh težav, ki so privedle do ljudskega nezadovoljstva.
  • Afriške države se soočajo z digitalnim kolonializmom, saj je večina tehnoloških gigantov tujih. V tujino romajo tudi nabrani podatki o posameznikih.
  • Spopadi v etiopski provinci Tigray se lahko prelijejo v državljansko vojno. Poroča se o več kot 30.000 beguncev; konflikt ni končan, saj je premier napovedal svežo ofenzivo.