- Biden se smatra za zmagovalca volitev – tudi republikanci zapuščajo potopljajočo ladjo Trumpove administracije. Formalno se zaradi podpore volilcev strinjajo s preiskavami, saj so legalna pravica kandidata, vendar so sočasno skeptični do večine navedb. Trumpova ekipa medtem sproža sodne postopke za podaljševanje agonije.
- Tudi ob pričakovani Bidenovi administraciji, se z izvolitvijo ni rešilo še ničesar. Pred administracijo leži politično razklana država, republikanski senat, pandemija in njene ekonomske posledice, kakor tudi malha nerešenih problemov zadnjih desetletij.
TRUMPOV HOUSE of CARDS
S koncem drame prvega akta okoli štetja glasov se ameriški volilni spektakel umirja, vendar se lahko politično-sodna bitka vleče še dlje. Trump nadaljuje s širjenjem laži okrog volilnih nepravilnosti ter pričenja sodne procese, četudi s “trhlimi” dokazi. Republikanci se pro forma strinjajo z legalnostjo preiskav (1, 2), vendar dvomijo napihnjenim navedbam Trumpove ekipe. Po eni strani kažejo podporo Trumpu zaradi lastne volilne baze; sočasno V večih državah je preverba štetja avtomatična že zaradi tesnega izida (1, 2).
Na splošno se kaže, da je republikanska stranka pričela zapuščati potapljajočo se ladjo (1, 2). Več senatorjev je čestitalo Bidenu in napovedalo miren prenos oblasti (1, 2, 3). Trumpove floskule in očitke ne širi niti več FoxNews, ki je ustavil prenos novinarske konference Bele hiše. Moralne pomisleke naj bi imeli celo njegovi odvetniki … taisti odvetniki, ki so ščitili big tobacco.
Trumpu ostaja le podpora illiteratov na socialnih omrežjih, katerim se še vedno obljublja “veliko prebujenje”; prišlo ni niti do masovne “vstaje” milic, ki bi ustavilo štetje. Njegova ekipa je sprožila več sodnih postopkov (1, 2, 3, 4), četudi je pravna podlaga trhla. Zvesti lakaj Pompeo je na tiskovni konferenci izustil prepričanje v drugo Trumpovo administracijo, ter navedbe kasneje omilil (1, 2). Aparatčik Barr je kot vrhovni tožilec sprožil federalne preiskave volilnih nepravilnosti; zaradi nestrinjanja je odstopil visok sodni uradnik, ki bi “podpisoval” preiskave. Kaligula je medtem pričel z izvršnim pritiskom na preiskave ter podžiganjem kaosa v državnem aparatu. Prek Twitterja je odstavil obrambnega ministra Esperja, ki je blokiral Trumpovo napotitev vojske med post-Floyd BLM protesti. Šušlja se o menjavi na vrhu CIA in last-minute zaostritvi iranskih sankcij.
Trumpovem krogu se prav tako obeta prgišče parlamentarnih preiskav, ki lahko privedejo do ovadb zaradi mnoštva spornih odločitev in nepravilnosti. Kaligula bo nedvomno glasen še dlje; njegova politična prihodnost, oziroma vez z republikanci, ostaja nejasna. Sodni procesi in ponovna štetja glasovnic se lahko vlečejo še več tednov.
BIDEN DEADLOCK
Med praznovanjem Bidenove zmage se ne sme pozabiti, da leži pred njegovo administracijo malha težav. Za začetek je na spisku pandemija (1, 2) in njene ekonomske posledice. Širše se Biden spopada s sistemskimi problemi, katere se je ignoriralo desetletja – od ekonomske neenakosti, rasnih trenj, zadolženosti države in družbe, do ekologije in klimatskih težav, etc. Povrhu vsega je Biden sicer premagal Trumpa, vendar se je demokratom skrčila prednost v spodnjem domu kongresa. Razmerje med strankama v senatu se bo določilo z drugim krogom volitev v Georgiji, napovedanih 5. januarja, kjer se obeta 50/50 deadlock. V kolikor republikanci obdržijo zadostno število sedežev, lahko brez težav torpedirajo Bidenove napore – podobno kot so več let izničevali politiko Obame. Splošneje se lahko trdi, da so republikanski volilci želeli zamenjati Trumpa, ne nujno republikanske prisotnosti v domovih kongresa.
Dodatna težava je Biden sam, saj je predstavnik nenavdušujoče “centristično neoliberalne” politike – podstati establishment demokratov vse od izvolitve Clintona v 90tih. V kolikor bo Biden še naprej služil kapitalskim interesom Wall-streeta in Silicon Valleya, bo navdušenje nad njegovo zmago kmalu razvodenelo. Sočasno se bo znašel pod pritiskom progresivnega krila demokratov glede višanja davkov, zdravstvene oskrbe, zadolženosti študentov, ipd … kar bo težko sprovesti zaradi republikanskega cockblocka prek senata in vrhovnega sodišča.
Že volilni izid in udeležba kaže na obsežne prepreke za prihajajočo administracijo. Udeležba je bila rekordna s skoraj 60% upravičencev. Biden je prejel najvišje število glasov v zgodovini ameriških volitev – caveat je dejstvo, da je tudi Trump prejel več glasov kot 2016; sočasno jih je nabral več, kot so jih za izvolitev potrebovali bivši predsedniki (Obama, Bush, et al). Navkljub Bidenovi zmagi, ostaja Amerika politično razklana.
Zmotne so bile, kakor že leta 2016, tudi ankete, ki so napovedovale “moder plaz”. Vzrokov je več; prednjačijo socio-ekonomske razlage, saj klasične ankete ne zajemajo disenfranchised volilcev izven političnega mainstreama. Problema je tudi cancel-culture, ki napada Trumpove podpornike – del njih je navzven pro-Biden le do privatnosti volilne kabine. (1, 2) V vsakem primeru se ne more zanikati dejstva, da je bil volilni izid tesen. Trumpov kult je del ameriške politike (1, 2, 3), ki lahko vpliva na prihodnjo ameriško politično krajino.
VRNITEV V STATUS QUO?
Kljub Bidenovi zmagi burleska še ni končana. Inavguracija novega predsednika se odvije 20. januarja, kar daje Trumpu veliko časa za politikansko propagando in legalistično podaljševanje agonije. Tudi po (pričakovanem) nastopu Bidenove administracije, težave ne bodo izginile. Manko večine v senatu, bo skupaj s polariziranostjo ameriške družbe in politike, oteževalo delovanje Bidenove administracije. Posledično je nesmiselno upati na idealistične scenarije “FDR momenta”, saj ostaja Amerika notranje razklana.
Situacija ostaja nejasna tudi zunanje-politično. Večina držav pričakuje zmago Bidena; voditelji nekaterih čakajo na “končanje sodnih postopkov” – med njimi Xi, Putin, Bolsonaro, KJU ter JJ. Od Bidena se pričakuje dvig ameriških diplomatskih standardov in vrnitev h konstruktivnem sodelovanju (multilateralizem). Ostale obeti so zmerne. Mantra obeh ameriških strank, ne glede na predsednika, postaja ideološka opozicija Kitajski (1, 2, 3). Del “jastrebov” (hawk) si še vedno domišlja, da ima Amerika moč za vrnitev v unipolarna 90ta.