Pregled – November #1

Dodaten INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

• Evropske države se spopadajo z drugim valom pandemije. Razlag za situacijo je več – “preuspešno” prvo zaprtje, zaradi česar se je virus pričelo podcenjevati; med poletjem so bili ukrepi sproščeni v imenu počitnic; ob primerjavi z Azijo, države niso izkoristile zatišja za izboljšanje sledenja okužbi in množičnega testiranja; pomanjkljive so bile tudi priprave glede odpiranja šol, vrtcev, etc. Posledica napak je nov val epidemije, večji od prvega, ki večino evropskih držav sili v nova zapiranja.

• • Podobno stanje se odvija tudi drugod po svetu. Rekordne številke novih okužb se pojavljajo v Rusiji in ZDA, kjer več kot pol leta po pričetku okužbe še vedno primanjkuje PPE opreme. Svarila prihajajo tudi iz Indije, Brazilije in Latinske Amerike, kjer soočenje s pandemijo otežuje revščina. Kitajska je pred nekaj dnevi prepovedala vstop državljanom večih držav, med njimi Britanije, Francije in Belgije.
  • Apropos virusi in cepiva. Iz Južne Koreje prihaja zgodba o 83 smrtih povezani s cepivom proti gripi, ki so jo antivaxxer “eksperti” že pričeli širiti po socialnih omrežjih. Zdravstvene agencije že preučujejo vzroke. Med prvimi ugibanji leži vzrok v osebkih s slabšim imunskim sistemom, saj je večina umrlih starejših. Obenem je, na prvi pogled, visoko število smrti povezano s količino doz – cepljenih je bilo že 10 milijonov Korejcev. Ena od možnih razlag je tudi napaka pri izdelavi cepiva.
• Geopolitično večina držav čaka na rezultat ameriških volitev. Analitiki govorijo o nujnosti reforme globalizacije; prav tako se opozarja, da tekmovanje med Kitajsko in ZDA ogroža mednarodno trgovino.
  • Nejasen ostaja obseg ekonomskih posledic pandemije. Po eni strani se pojavlja mnoštvo svaril glede zadolževanja držav, upada BDP in zaposlitve ter manjše potrošnje. Pod vprašajem se je znašla moderna monetarna teorija in ujetost centralnih bank v neskončne injekcije likvidnosti (tiskanje denarja). Drugi strokovnjaki so bolj optimistični glede prihodnosti, saj je pandemija opustošila le nekatere panoge; v primeru uspešnega cepiva se upa na normalizacijo ob koncu 2021 in ekonomsko okrevanje leta 2022.
•  Po več desetletjih uspešnega nižanja revščine in lakote, se zaradi pandemije pričakuje porast obet. Predvsem so prizadete revne in razvijajoče se države; sočasno se slabša stanje tudi v razvitem svetu.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

• Nadaljuje se problematična diplomacija med EU in Turčijo, saj prihaja do vedno večjega razkola med vrednotami in političnimi smernicami. Med osrednjimi težavami je Erdoganova retorika o islamofobni Evropi; izsiljevanje slednje glede beguncev; sočasno se Turčija udejstvuje v regionalnih konfliktih (Sirija, Libija, Armenija-Azerbajdžan). Vedno bolj vroč kamen spotike postajajo morske meje v vzhodnem Sredozemlju, kjer prihaja do sporov z Grčijo. Zaostrovanje se obeta tudi na Cipru, kjer je na nedavnih volitvah na turškem severu, zmagal Erdoganov zaveznik.
• EU je sprejela prvi zakon, ki bo komisiji omogočil sankcioniranje članic (zamrznitev evropskih sredstev), ki ne upoštevajo demokratičnih vrednot. Odpravlja se tudi dosedanjo prepreko, ki je zahtevala soglasje vseh članic. Po novem bo potrebna le kvalificirana večina (polovica vseh članic mora pristati na sankcioniranje).
• V Franciji sta se po obglavitvi učitelja zgodila še dva teroristična napada. Macron je v odgovor napovedal zaostren pregon radikalnega islamizma, ter članice EU je pozval k poostrenem nadzoru mej. Branjenje sekularnih vrednot je osnova evropskega liberalizma – sočasno se svari, da lahko pretirana reakcija privede do dodatne radikalizacije. Cilj terorističnih napadov je namreč polarizacija odnosov, kar islamistom olajša novačenje gorečnežev.
• Angleški laburisti so iz svoje stranke izključili bivšega vodjo Corbyna. Razlog so napihnjeni očitki glede anti-semitizma; dejansko je v ozadju notranji razkol med centrističnim new-labour in srednje-levim delom stranke.
• Naslednje leto so na obzorju najpomembnejše “evropske” volitve. Izteka se mandat nemške kanclerke Merkel. Stranka CDU/CSU je že mesece ujeta v dramo izbire novega voditelja stranke, ki je tradicionalno kanclerski kandidat na zveznih volitvah.
• Poljska vlada je zaradi množičnih protestov, zamrznila sprejem spornega zakona, ki prepoveduje splav.
• Putin je v Dumi (spodnji dom) predstavil “reformo” federacijskega sveta (zgornji dom), kateremu se bo povečalo število mest. Po novem bo še vedno sestavljen iz predstavnikov posameznih regij; dodanih bo 30 predstavnikov federacije zbranih od predsednika – sedem teh mest bo doživljenjskih; slednje bodo zasedali tudi predsedniki po izteku mandata. Dejanske spremembe Putinove poteze so minimalne, saj je Putin že sedaj nastavljal predstavnike regij. Duma je medtem “samoiniciativno” podala predlog zakona, ki bivše predsednike ščiti pred kazenskim pregonom. Taisti “dogovor” je bil prisoten že pri predaji oblasti med Jelcinom in Putinom.
  • Kakor preostali svet se tudi v Kremlju spremlja ameriške volitve. Uradno se kaže in pričakuje, da ima ruska stran raje Trumpa; možne so nianse. Trump je za Kremelj sicer Schadenfreude, vendar prinaša s sabo tudi nepredvidljivost in manko državniških sposobnosti – RF medtem potrebuje obnovo jedrskih sporazumov ter morebiten detant glede sankcij.
• Spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom v Nagorno-Kharabakhu se nadaljujejo. Odvija se bitka za drugo največje mesto v regiji. Umiritev spopadov se obeta šele s prihodom zime in snega, ki bo otežila manevre v regiji.
• V Gruziji so se pričeli povolilni protesti – opozicija očita prirejanje rezultatov vladajoči stranki, ki je dobila večino. OSCE in drugi opazovalci prav tako opozarjajo na nepravilnosti.
• Kirgizistanski protesti, ki so odstavili premiera, niso uspeli razrešiti politične krize. Med usklajevanjem civilne družbe in aktivistov glede poti naprej, je uveljavljena politična elita nastavila popularnega premiera, ki je bil še nedavno v zaporu zaradi korupcije.

AZIJA:

• Kitajska partija nadaljuje z pred kratkim napovedano dual circulation politiko – fokus na notranji razvoj in gospodarsko sodelovanje z voljnim svetom. Notranje-politično je pandemija prizadela tudi Kitajsko. Partija doumeva, da je bilo lažje izvesti mobilizacijo zoper pandemijo – težji je ponoven zagon ekonomske aktivnosti, saj so Kitajci tradicionalno varčni, kar se kaže prek nižje potrošnje.
  • Partijska prioriteta je, kot vedno, ohranjane stabilnosti in legitimnosti utemeljene z gospodarsko rastjo. Zaradi posledic pandemije je bila osrednja tematika petega partijskega plenuma ekonomija (1, 2). Veliko poudarka se daje na tehnološki razvoj in ekonomske reforme. Za eksperimentiranje z novo ekonomsko politiko je bilo izbrano mesto Shenzen (nedaleč od HK), ki bo po novem imelo več pristojnosti glede regulacije in stimulacije gospodarske rasti.
  • Zunanje-politično se partija smatra za dolgoročnega “zmagovalca” trenutne krize. Ne glede na izbor naslednjega ameriškega predsednika, bo Kitajska v dobri pogajalski poziciji (1, 2). Regija ASEAN je sočasno priča aktivni diplomaciji vseh deležnikov. Meddržavne obiske sta zaključila nov japonski premier Suga, ki velja za večjega pragmatika od predhodnika, ter Trumpov lakaj Pompeo. Kitajska medtem izgrajuje vpliv prek pomoči glede pandemije – v zameno za prioritetno dostavo cepiva Maleziji, bo slednja izpustila 60 kitajskih ribičev zajetih med incidenti v SCS. Južneje se odvija geopolitični boj z Avstralijo. Slednja se je pridružila anti-kitajskem zboru pod taktirko ZDA – partija je sedaj prepovedala uvoz sedmih vrst dobrin, med njimi baker, premog, les, etc. (1, 2)
• ZDA je obljubila Tajvanu dobavo vodenih raket. Tajvanska vojaška doktrina vis a vis celinska Kitajska ostaja v osnovi defenzivna. Sočasno je nujno priznati, da nove rakete odpirajo ofenzivne možnosti, kar otežuje naracijo o defenzivni doktrini.

AMERIKI:

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

• Jordanija izganja sirske begunce nazaj v Sirijo; natančneje v regijo pod kontrolo ZDA in zaveznikov.
• Trumpova administracija zadnjih štirih let, je dodala h kaosu na Bližnjem vzhodu.
• Politični spor v Etiopiji lahko eskalira v državljansko vojno.
• V Nigeriji je bila vlada po tednih protestov prisiljena v kompromis – razpustila je sporno specialno policijo. Pričakuje se, da poteza ne bo pomirila trenj; manko policijske prezence lahko privede do večjega kaosa na ulicah.