• Ameriški volilni spektakel se približuje finalnemu aktu, vendar se kljub temu težko napove izid.
  • V primeru tesnega rezultata se pričakuje političen boj glede štetja glasov, ki lahko traja več tednov.
  • Glede na družbena trenja, prgišče ameriških sistemskih težav, stres pandemije in retoriko Trumpa, se v primeru nejasnosti obeta kaos in izgredi.
  • Napovedi o obsegu morebitnih izgredov in trenj na ulicah so prav tako težavne. Trump namreč nima institucionalne represije prek vojske ali policije – njegova strategija temelji na podpihovanju desnih milic in ostalih radikalnih delov volilne baze. Posledično bodo šele naslednji tedni odstrli dejanske politične razmere v ameriški družbi.

Ankete – Financial Times tracker; Real Clear Politics polls; Guardian; Al Jazeera; BBC; Politico; NPR; theHill – kažejo sicer na zmago Bidena; sočasno se trepeta pred 2016 deja vu. 

Ameriške predsedniške volitve so pred vrati, vendar se kljub temu težko napove izid. V primeru tesnega rezultata se obeta politično-legalističen boj glede štetja glasov, ki lahko traja več tednov. Glede na obstoječa družbena trenja, mnoštvo nerešenih sistemskih težav (1, 2, 3, 4, 5), stres pandemije in slabega odziva administracije, ter Trumpovo retoriko in laži glede nepravilnosti poštnega glasovanja, večino sveta pričakuje kaos in izgrede v primeru nejasnosti in počasnega štetja glasov (1, 2, 3, 4, 5).

Vsesplošna družbena trenja niso le posledica Trumpa, temveč rezultat pol stoletja washingtonskega vodstva, ki je razklalo ameriško družbo – Kaligula v Beli hiši je le dolival gorivo na ogenj. Zgodovinsko gledano, lahko stanje privede do, za ZDA značilne, “politične katarze”. Konstitucionalne krize in zasuki strankarskih dogem so že večkrat resetirali ameriški politični sistem, ter bili večinoma pospremljeni z neko mero ljudskega pritiska in izgredov. Ključna nevarnost danega trenutka je predvsem sočasje težav, ki lahko privede do testiranja ameriških demokratskih varoval in delitve oblasti. Razsodnik v sporih med izvršno in zakonodajno oblastjo naj bi bilo sodstvo – seveda se je pod Trumpom politiziralo tudi slednje. Vrhovno sodišče ima večino republikanskih sodnikov; na nižjih zveznih sodiščih sedi 200 sodnikov nastavljenih pod Trupom; glavni tožilec je gorečen lakaj.

Volitve so torej “širše” od klasične menjave administracije, saj se de facto odvija spoprijem s težavami nabranimi tekom desetletij. Velik del zaslug za izvolitev Kaligule nosi centristična politika demokratov – 2016 in 2020 so imeli na voljo Sandersa, vendar so v tekmo raje poslali “karierne” politike iz političnega centra. Volitve obetajo posledice tudi na globalni ravni, saj bodo začrtale bodočo vlogo ZDA v mednarodni skupnosti. Globalen ustroj je bil trhel že pred pandemijo; hlad med ZDA in Kitajsko, ter neproduktivna politika Trumpa, hromi sodelovanje … četudi se človeštvo sooča s prgiščem skupinskih izzivov (ekologija, podnebne spremembe, surovine, zadolženost, neenakost, etc.), katerih premostitev bo zahtevala sodelovanje celotne mednarodne skupnosti.

Ameriške predsedniške volitve 2020 bodo nedvomno “zgodovinske” v smislu posledic in trendov, ki jih lahko dodatna štiri leta Kaligule pustijo za sabo. Sočasno je Trumpova administracija “prelomna” le v smislu manka državniških standardov – laži, twitter komunikacija, nativistična retorika, hujskanje milic, podtalen rasizem in podpihovanje illiteratov. V ekonomskem smislu je Trumpova administracija le dodatna iteracija neoliberalizma, trickle down dogme, nižanja davkov in lobističnega prevzema kongresa – našteti trendi se odvijajo že desetletja ne glede na republikanca ali demokrata v Beli hiši. Za konec se mora poudariti, da je Trump “impotenten” avtokrat, saj nima na svoji strani institucionalne represije – povedano drugače, ne more izvesti državnega udara z vojsko ali policijo. Njegova radikalna podpora temelji predvsem na milicah in evangeličanskih gorečnežih – tekom naslednjih tednov se bodo odstrle dejanske politične razmere v ameriški družbi.