• Teden pred začetkom predsedniških volitev v ZDA obeta vrhunec političnega spektakla, oziroma finale resničnostnega šova.
  • Zgodovinskost volitev je težko zanikati. Napovedi so kljub temu težavne, saj so bile ankete nezanesljive že 2016; četudi kaže Bidenu bolje, je mnogo spremenljivk nepredvidljivih.
  • V primeru tesnega izida se pričakuje politično-legalističen boj glede štetja glasov. Opisuje se mnoštvo različnih scenarijev; večina sveta pričakuje različne “stopnje” burleske.

Opazovalci so zedinjeni le v enem dejstvu – tesen rezultat lahko privede do politično-legalističnega boja glede štetja glasov. Glede na obstoječa družbena trenja, stres pandemije in trumpovo retoriko, se množijo svarila glede kaosa in izgredov v primeru nejasnosti in počasnega štetja glasov (1, 2, 3, 4, 5). V ozadju trenj je rezultat pol stoletja washingtonskega vodstva, ki je razklalo ameriško družbo.

Trump je predvsem simptom sistemskih težav nabranih tekom desetletij. Administracija Kaligule je “prelomna” le v smislu manka državniških standardov – laži, twitter komunikacija, nativistična retorika, hujskanje milic in podpihovanje illiteratov, etc. Situacijo komplicira digitalizacija družbe in problematični algoritmi, ki so pripomogli k polarizaciji mnenj. K težavam ne prispeva hlad v mednarodnem ustroju; naključje je clusterfucku dodalo še pandemijo; etc.

Volitve so “širše” od Trumpa, saj bodo začrtale ameriško politiko v ključnem zgodovinskem trenutku – posledice bodo čutne nadaljnja desetletja notranje-politično. Od volitev je odvisna tudi bodoča vloga ZDA v mednarodni skupnosti.

Dogajanje zadnjih tednov je pestro:

  • Debata med kandidatoma je bila manjši polom od prve – Trump živi v svoji realnosti; Biden ostaja neprepričljiv.
  • Ankete – Financial Times tracker; Real Clear Politics polls; Guardian; Al Jazeera; BBC; Politico; NPR; theHill – kažejo na zmago Bidena. Nejasen ostaja morebiten kaos glede štetja glasov in politična bitka glede zmagovalca. V primeru tesnega rezultata, upoštevši Trumpovo podpihovanje milic in gorečnežev, se svari pred izgredi na ulicah; pada tudi ljudsko zaupanje v proces.
  • V javnost je prišla (pseudo-)afera, dostavljena prek Trumpovega lakaja Gulianija, glede vsebine prenosnika Bidenovega sina aka dokazov vezi z Ukrajinsko oligarhijo (1, 2). Desnica je zgodbo pograbila, čeprav se dvomi v resničnost navedb – uslužbenec računalniškega podjetja naj bi prepoznal Hunterja ter našel “sumljive” datoteke na prenosniku, ter dokaze osebno dostavil Gulianiju; podobna zgodba naj bi cirkulirala znotraj Ukrajine že leta 2019.
    • Situacija je dodala k Trumpovi psihozi glede mainstream preganjavice. Twitter in FB sta brisala objave o “najbi” iz svojih omrežij (1, 2, 3), kar odpira polemiko cenzure. Twitter je brisanje ustavil. FCC, agencija za komunikacije, je pričela s prepisovanjem sekcije 230, ki tehnološka podjetja ščiti pred tožbami zaradi objav uporabnikov.
    • Trump je vrhonemu tožilcu (lakaj Barr) naročil preiskavo zgodbe o prenosniku (1, 2); predstavnik Bele hiše je miril pričakovanja glede preiskave. Trump se medtem spogleduje z odpustitvijo direktorja FBI.
    • Celotna “afera” sliči na Podesta emaile (naj bi jih ukradli ruski hekerji; v javnost so prišli prek WIkileaks), ki so odkrušili 1-2% podpore Hillary. Demokratska histerija je uperjena v Kremelj ter obtožbe zoper Trumpa glede ruskih vezi. Pozablja se, da leži levji delež krivde za tesen izid v centristični politiki demokratov – 2016 in 2020 so imeli na voljo Sandersa. Če lahko na izid volitev vpliva ruski hack in objave na fb, ima kampanja malho drugih težav.
  • Republikanski senat je, kot pričakovano, potrdil Amy Coney Barret na vrhovno sodišče (1, 2). Kandidata nominira predsenik in potrdi senat (brez udeležbe spodnjega doma, kjer imajo večino demokrati). Na vrhovnem sodišču bo v naslednjih desetletjih konservativna večina; glede mednarodnega prava, velja Barret za nativista.
  • Med kampanjo je Trump napadel Faucija. S slednjim že več mesecev nista imela sestanka. Stanje okužbe v ZDA odraža rezultat (1, 2, 3).
  • Ekonomsko se tik pred volitvami obeta dvomestna recesija. Trumpove obljube o čiščenju kloake ostajajo neizpolnjene; že pred pandemijo je povečeval dolg (1, 2); deregulacija in odprava varoval je zaostrila težave. Zadnji žebelj v krsti ameriške ekonomije je seveda pandemija. Paketi finančne pomoči se iztekajo. Kljub enomesečni drami se administraciji, demokratom in republikancem ni uspelo dogovoriti o novem svežnju pomoči. (1, 2, 3)