Dodaten INFO + kako zaobiti paywall
SVET:
- EU in ZDA se sooča z rastjo okužb. V večih evropskih državah se svari pred preobremenitvijo bolnic. Države uvajajo nove ukrepe, med njimi Belgija, Švedska, Španija, Italija, Francija, etc.
- Na medmrežju se pojavljajo illiterati razlage in deklaracije glede mask, številk in pristopov, četudi je mnenje znanosti jasno – ponavlja se prvo sploščitev. Tako imenovana Barrington deklaracija je bila “sponzorirana” od desnega think-tanka (1, 2, 3, 4).
- Na Češkem, Italiji in Nemčiji je prišlo do izgredov med protesti zoper ukrepe – Q-kult izvira iz ZDA, vendar je prek socialnih omrežij metastaziral po svetu, tudi Evropi. Sočasno se družba sooča z dejanskimi polemikami glede aplikacij za sledenje okužbi, ter ločnico med upravičeno in pretirano cenzuro medmrežja.
- V štirih mesecih se izteka jedrski prorazum New START – glede na manko časa in volje do pogajanj, je zadovoljiva (začasna) rešitev podaljšanje obstoječe pogodbe. Polemika okrog jedrske oborožitve je pristona tudi v Aziji med Pakistanom, Indijo in Kitajsko.
- Apropos mednarodni sporazumi. Ameriška administracija je skupaj s skupino “voljnih” držav podpisala newspeak deklaracijo o ženskih pravicah … brez omembe splava.
EVROPA in CENTRALNA AZIJA:
- EU je imela teden opevanja zelene ekonomije – v veljavi ostaja zakon iz 1994, ki fosilni industriji dovoljuje odškodninske tožbe, v kolikor politične odločitve negativno vplivajo na profit. Zakon je bil varovalo za investicije v bivši Sovjetski uniji.
- Poročilo komisije glede spoštovanja prava in demokratičnosti v članicah unije, ki omenja zadrževanje sredstev kot sankcijo, ne razrešuje osnovno težavo – EU nima pravnih mehanizmov in postopka za dejansko sankcioniranje.
- Evropske sankcije zoper Kremelj so copy&paste predhodnih. Zajele so tudi več liberalcev v režimu, vendar se dvomi v uspeh.
- Velika Britanija ostaja na poti “trdega” Brexita, ki bo spremenil ekonomski dostop do evropskega bloka. Johnsonova notranja politika je podoben fiasko.
- Umor francoskega učitelja zaradi CH karikatur Mohameda razkriva trenja glede svobode izražanja v francoski družbi. Makronova vlada je učitelju post-humano podelila državno medaljo, pohitrila izvržbo radikalcev iz države, ter pričela z debato o cenzuri socialnih omrežij (incident se je sprožil in zaostroval online).
- Hrvaška se sooča z očitki zlorabe beguncev; Bruselj obljublja preiskavo; slednja se obeta tudi centru v Postojni.
- ZDA je Poljski opustila zahteve po vizi. V državi so se medtem pričeli masovni protest zoper odločitev vrhovnega sodišča, ki prepoveduje splavitev deformiranih zarodkov.
- Švedska se pridružuje paniki glede Huawei 5G opreme.
- V Belorusiji se nadaljuje spor med režimom in opozicijo. Lukashenkov “pogovor” z opozicijo se lahko smatra za cinizem ali obupanost; v vsakem primeru se je opozicijski ultimat za odstop iztekel. Tikhanovskaya sedaj napoveduje množično stavko
- Premirje med Armenijo in Azerbajdžanom je bilo ponovno kršeno le nekaj ur po sprejetju. Zgodovinske utemeljitve spopadov so pretirane, saj gre za aktualne geopolitične odnose v regiji. Vpletena je Ruska Federacija in Turčija; interese ima tudi EU in Kitajska.
- Centralna Azija se sooča s pomanjkanjem vode, kar botruje večim meddržavnim sporom glede izvirov in upravljanja vodnih virov upstream držav. Podobna situacija se odvija v JV Aziji z reko Mekong. Kitajska je pričela deliti podatke o padavinah z ostalimi državami (Vietnam, Laos, Kambodža) – sočasno ohranja kontrolo nad vodotokom. Downstream države beležijo upad ribolova.
AZIJA:
- Xi Xinping je med obeležitvijo korejske vojne pozval k nasprotovanju ameriški agresiji. Podton govora odraža partijsko prepričanje, da je Kitajska “protiutež” ZDA (1, 2). Čaka se seveda na predsedniške volitve; kitajski strani Trump ustreza, saj se smatra, da pohitruje ameriški propad.
- Notranje-politično se nadaljuje centralizacija partije okrog Xija. Ključna tematika ostaja gospodarstvo, oziroma ekonomske posledice pandemije – napovedan dual circulation gospodarski model (povečan notranji trg; pragmatičen zunanji) ne bo nujno ustavil upočasnjene rasti.
- Kitajske vojaške vaje in agresivna diplomacija do Tajvana, slednjemu povečuje mednarodno podporo. Sočasno so svarila pred kitajsko invazijo pretirana. V geopolitičen spor med ZDA in Kitajsko je ujeta tudi Južna Koreja.
- Pacifiška “aliansa” QUAD je privedla do zaostritve diplomatskega tona. Vključitev avstralske mornarice v indijske vojaške vaje je izzvala kitajska svarila pred “pacifiškim NATOm”. Quad iniciativa sama je še vedno v prvih fazah. Članice nimajo enotnih interesov; več njih ne podpira agresivne retorike ZDA.
- V Pacifiku zastopata svoj interes tudi Francija in Nemčija – prav tako ujeti med kitajsko-ameriško tekmo za vpliv.
- Premirje med ZDA in Talibani postaja farsa. Talibani prevzemajo provinco Helmand; preživljajo se s pobiranjem “davkov“.
- V Mjanmaru se obetajo težavne volitve. Sočasno se odvija spregledana humanitarna kriza glede Rohingy. Pogreša se pritisk ASEANa.
- Filipinski avtokrat Duterte ohranja, glede na anketo, 90% ljudske podpore. Del kritike leti na metodologijo anketiranja; natančnejša kritika omenja dodatne nianse. Ostri ukrepi so bili uspešni zoper COVID; izpostavlja se tudi ljudski strah pred represijo.
- Protivladni protesti se nadaljujejo na Tajskem.
- Podružnica Goldman Sachs je bila spoznana za krivo pri korupciji in kraji malezijskega državnega fonda.
AMERIKI:
- Bližajoče predsedniške volitve v ZDA postajajo epski politični spektakel (1, 2), ki lahko pripelje do dejanske konstitucionalne krize. Debata med kandidatoma je bila manjši clusterfuck od prve – Trump živi v svoji realnosti; Biden ostaja neprepričljiv.
- Ankete – Financial Times tracker; Real Clear Politics polls; Guardian; Al Jazeera; BBC – kažejo na zmago Bidena. Nejasen ostaja morebiten kaos glede štetja glasov in politična bitka glede zmagovalca. V primeru tesnega rezultata, upoštevši Trumpovo podpihovanje milic in gorečnežev, se svari pred izgredi na ulicah; pada tudi ljudsko zaupanje v proces.
- V javnost je prišla (pseudo-)afera, dostavljena prek Trumpovega lakaja Gulianija, glede vsebine prenosnika Bidenovega sina, ki naj bi dokazovala Bidenove vezi do Ukrajinske oligarhije. (1, 2) Desnica je zgodbo pograbila, četudi se pojavlja dvom v resničnost navedb – uslužbenec računalniškega podjetja naj bi dokaze osebno dostavil Gulianiju; podobna zgodba naj bi cirkulirala v Ukrajini že leta 2019.
- Zgodba je dodala k Trumpovi psihozi glede mainstream preganjavice. Twitter in FB sta zgodbo brisala iz svojih omrežij (1, 2, 3), kar odpira polemiko cenzure. Twitter je brisanje ustavil. FCC, agencija za komunikacije, je pričela s prepisovanjem sekcije 230, ki tehnološka podjetja ščiti pred tožbami zaradi objav uporabnikov.
- Trump je vrhonemu tožilcu (lakaj Barr) naročil preiskavo zgodbe o prenosniku (1, 2); predstavnik Bele hiše je “miril” pričakovanja glede preiskave. Trump se medtem spogleduje z odpustitvijo direktorja FBI.
- Med kampanjo je Trump napadel Faucija. S slednjim že več mesecev nista imela sestanka. Stanje okužbe v ZDA odraža rezultat. (1, 2, 3)
- Ekonomsko se tik pred volitvami obeta dvomestna recesija. Obljube o čiščenju kloake ostajajo neizpolnjene.
- Referendum v Čilu bo najverjetneje potrdil pričetek pisanja nove ustave. V ozadju izbire se nahaja še vprašanje postopka – mešana konvencija iz parlamentarcev in civilne družbe; konstitucionalna konvencija sestavljena le iz predstavnikov civilne družbe.
BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:
- COVID povzroča težave in proteste v Izraelu. Iniciativa bivših vojakov prekinja tišino o okupaciji Palestincev.
- Ameriške sankcije potiskajo Iran bližje Kitajski. Ericsson je zamenjal Huawei; finančna pomoč prihaja s Kitajske.
- Sirija ostaja kaotična, saj so sektaške in režimske meje nejasne.
- Lebanon se vrača v status quo – vrača se predhoden premier Hariri, saj je edini, ki ima zadostno politično podporo za oblikovanje koalicije. Težave države so endemične; letošnji snafu povečuje COVID in eksplozija.
- V Nigeriji se že eno leto odvijajo protesti. Situacije se zaradi policijske represije zaostruje.