mackinder heartland

Dodaten INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • Med opazovalci mednarodne arene se nadaljuje s prgiščem interpretacij. Nye orisuje pet možnih scenarijev za 2030. Izpostavlja se pomembnost novembrskih volitev v ZDA, saj bo naslednji predsednik zaznamoval soočenje s post-pandemskim obdobjem. Drugi pišejo o neizbežnosti sino-zahodnega detanta, saj ostajajo ekonomske vezi pomembnejše od ostalih polemik.
    • Geopolitično se kaže povezovanje zoper Kitajsko. S strani EU se obeta delna otoplitev transatlantskih odnosov, ne glede na zmagovalca volitev. Pacifik je bil priča sestanka četverice (quad) – ZDA, Avstralija, Indija, Japonska. Pogovori so bili jasno uperjeni zoper Kitajsko, četudi so politike članic neenotne. Sestanek spreminja dinamiko azijske diplomacije, v kateri je dosedaj prednjačil ASEAN. Indija, kot edina celinska soseda, si obeta pomoč pri zajezitvi (containment) Kitajske. Ločen pogovor med Xijem in novim japonskim premierom Sugo, medtem kaže na pragmatičnost obeh straneh. Glavna tarča kitajskega odziva je ameriški zunanji minister Pompeo. Slednji je edini izmed Quad ministrov, ki se poslužuje neposredne sinofobije. Regionalno, večino jugovzhodne Azije ne pristaja na konfrontacijo s Kitajsko.

    • Med prihajajočimi geopolitičnimi tematikami ostajajo redke kovine; zaradi izteka dogovorov glede omejevanja jedrske oborožitve, se kaže nuja po reSTART.
  • Facebook je pričel s čiščenjem illiteratov, ki po socialnih omrežjih širijo domišljijske zablode o globalnih zarotah. Natančneje gre za izbris več tisočih strani, ki se asociirajo s Q-kultom; profili posameznikov ostajajo nedotaknjeni. Viri: BBC, Guardian, Verge, TechCrunch, Fox
  • Na medmrežju se ponovno pojavlja teorija o laboratorijskem izvoru COVIDa; peer-review študije izpostavlja mnoštvo nejasnosti.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Poročilo evropske komisije o vladavini prava izpostavlja problematične razmere na Madžarskem, Poljski in Bolgariji. Poročilo samo še zdaleč ni rešitev, temveč le oris problema; sočasno se lahko trdi, da se na ravni EU pričenja z resnejšim sankcioniranjem “notranjih” avtokratov. Uniji se očita tudi mehko postopanje z zunanjimi mogotci – politika do Turčije je, glede na provokacije le-te, zaznamovana z neodločnostjo.
  • Johnsonova vlada nadaljuje s polomom. Datum “ločitve” se približuje brez doseženega sporazuma med EU in VB – obeta se hard verzija brexita. Soočenje s pandemijo je prav tako pomanjkljivo.
  • Grško sodišče je spoznalo voditelji grških neonacistov (golden dawn), med njimi člane parlamenta, za krive vodenja kriminalne organizacije. Grška desnica se medtem že reorganizira v novo skupino.
  • V Rusijo se vrača berlinski pacient. Zastrupitev Navalnya je utišala del njegovih kritikov, oziroma deloma poenotila opozicijo.
  • Lukashenko je opravil “pogovor” z zaprtimi predstavniki opozicije, med katerim je obljubil delne reforme. Ni jasno ali je namera odkrita, ali le poskus razcepitve opozicije. Režimu se izteka čas, saj lahko zaradi nadaljevanja protestov in vedno večjo policijsko represijo, izgubi kontrolo nad varnostnim aparatom; obenem se šibi ekonomija; nestrpen je tudi Kremelj. Večina opozicije, ki ni zaprta v režimskih ječah, se nahaja v tujini. Tikhanovskaya, najvidnejša predstavnica opozicije, se nahaja v Nemčiji, kjer je dobila podporo kanclerke Merkel in predsednika Macrona. Posledično je Lukashenku postavila “ljudski ultimat”, oziroma dva tedna časa za odstop.
  • Nadaljuje se vojna med Armenijo in Azerbajdžanom glede regije Nagorno-Kharabakh. Evropski uniji manjka politični pritisk za dosego premirja. Računa se na uspeh mirovnih pogovorov v Moskvi. Ruska mediacija je postopna, saj se želi ohraniti normalne odnose z obema stranema. Pri konfliktu je udeležena tudi Turčija, ki Azerbajdžanu pomaga z vojaškimi droni.
  • V Kirgizistanu so se odvili protesti zaradi spornih volilnih rezultatov. Protestniki so začasno “prevzeli” parlament; odstopila je vlada; volilna komisija je anulirala rezultate in napovedala nove volitve; začasno je bil izglasovan nov premier, ki je bil še nedavno v zaporu. V ozadju situacije ni le politični boj za demokratizacijo in proti korupciji, temveč so stranke deljene glede na regije in plemena – odvija se bitka za politično moč.
  • Te dni se odvijajo predsedniške volitve v Tajikistanu. Pričakuje se potrditev dodatnega mandata Rahmonu, ki je na oblasti od 1992 naprej. Opozicijske kandidate se medtem “prepričuje” v opustitev kandidatur.
  • Uzbekistanski predsednik Mirziyoyev, se smatra za reformatorja (glede na svojega predhodnika). Navdušenje in obseg reform je izpadel skromnejši od pričakovanj ob prevzemu oblasti 2016. Naslednje leto so napovedane volitve, ki bodo pokazale obseg preostale podpore.

AZIJA:

  • Pakistanska opozicija se formira v enoten blok, ki odkrito izziva premiera Khana in njegove vojaške podpornike. Vojski se očita, da je 2018 prikrojila rezultate volitev za ustoličenje Khana; splošneje se presprašuje obseg vpliva vojske v družbi in gospodarstvu. Opozicijska trenja so presenetljiva zaradi dveh razlogov – različne partije se združujejo zoper režim; debate in nasprotovanje postaja del javnega diskurza (v preteklosti je bila kritika manj izrazita).
    • Pakistanski urad za komunikacije je sprejel prepoved kitajskega TikToka. Razlog za odločitev ni jasna, saj je Pakistan veljal za kitajskega zaveznika in pomembnega ekonomskega partnerja.
  • Nekateri opazovalci kitajske notranje politike izpostavljajo spremembo naracije glede Xinjianga in Tibeta. Partija naj bi bila prepričana v svoje zmožnosti socialne kontrole. Posledično naj bi se v regijah pričelo z ekonomskim odpiranjem. Dikcija je od 2008 naprej temeljila na “stability first“; sedaj se poudarja maksima “development for stability“. Pojavlja se seveda skepsa glede obsega sprememb. Sočasno se obeta vsaj delna omilitev kulturne represije.
    • Stabilnost partijskega vodstva ostaja domena interpretacij. Po eni strani je COVID poslabšal podobo Xija med mednarodno javnostjo; po drugi se izpostavlja, da je partijsko soočenje s pandemijo privedlo do dviga ljudske podpore. Druge analize omenjajo nadaljevanje centraliziranja partije in odstavljanja Xijevih kritikov. Vedno pogostejša zgodba je tudi problematika pomanjkanja živil, saj je partija je napovedala obsežen program za znižanje odpadne hrane. Kitajska je imela v nekaterih regijah slabo žetev; v večih provincah se soočajo s prašičjo gripo.
  • Tajvanska dilema je privedla do dveh, nasprotujočih si, naracij v ZDA. Jingoism ameriških jastrebov govori o strategic clarity – Amerika naj ima jasno obrambno zavezništvo s Tajvanom, kar naj bi odvračalo kitajsko agresijo. Kritiki zagovarjajo strategic ambiguity – ZDA naj podpira Tajvan, vendar ne brezkompromisno. S slednjim ima zunanja politika več prostora za “manevriranje” in izogib konfliktom s Kitajsko.
  • Severna Koreja je na vojaški paradi (75. obletnica Kim dinastije) razkrila novo interkontinentalno balistično raketo. Glede na dimenzije ima večji doseg, s čimer se v ZDA ponovno pojavlja panika (dosedanje rakete niso ogrožale celine).
  • Tajski študenti so izvedli tretji protest, na katerem zahtevajo reforme oblasti. Vlada je odvrnila z izklicem izrednih razmer in napotitvijo policije.
  • V indonezijskih mestih so se odvili protesti zoper sprejetje nove delovne zakonodaje, ki krha delavske pravice in ekološke zakone.
  • Pacifiški forum opozarja UN na kršitve človekovih v Zahodni Papui – indonezijsko “kolonijo” od invazije leta 1962.

AMERIKI:

  • Ameriški spektakel se bliža finalu resničnostnega šova. Na demokratski strani ima Biden slabih 10% prednosti – glede na ankete (Financial Times tracker; Real Clear Politics polls). Nekateri so skeptični zaradi demokratske strategije in Bidena samega; drugi so prepričani, da se ne bo ponovil polom Hillary 2016.
    • Burleska Trumpove kampanje je doživela vrhunec s tirado tweetov po vrnitvi v Belo hišo; v ostalem času je uspel podpihovati Q-illiterate; preostali debati sta bili odpovedani. Trumpov advokat Guliani je v javnost leakal emaile od Bidenovega sina Hunterja. Slednjemu se očita “zaposlitev” v ukrajinskem naftnem podjetju. Trumpov manager kampanje 2016 se je, kakor mnoštvo Trumpovih lakajev, znašlo na zatožni klopi. Twitter je medtem odstranil fake accounte namenjene afro-ameriškim podpornikom Trumpa, kar desnica izkorišča za histerijo o pristranskosti MSM in tehnoloških podjetij.
    • Kaže se politizacija vrhovnega sodišča, kjer se odvija bitka glede nastavitve konzervativne Amy Barrett. Republikanci jo poskušajo potrditi pred novembrskimi volitvami. Poleg več desetletnega vpliva na notranjo politiko, se svari pred njenim sledenjem Scalia “doktrini” – uperjeni zoper mednarodno pravo (eg: ICC).
    • TLDR Rezultat predsedniških volitev ostaja nejasen. Volitve bodo zelo verjetno “zgodovinske“. V primeru tesnega izida se obeta kaos. Trump nima institucionalne avtoritarnosti (coup); ostaja mu le podpihovanje gorečnežev – november bo pokazal delež le-teh v ameriški družbi.
  • Brazilski Kaligula aka Bolsonaro si je, kljub kriminalnim soočenjem s pandemijo, pridobil podporo ljudstva prek izplačevanja čekov – pseudo UTD. Kritiki svarijo pred večimi nelagodnimi dejstvi. Pandemija v Braziliji še zdaleč ni prebrodena; izplačevanje pomoči se prav tako izteka; nadaljevanje je težavno zaradi manka proračuna; Brazilija prav tako nima dostopa do neskončnih mednarodnih kreditov ali fiat voodooja zahodnih centralnih bank.
  • V Čilu se obeta zgodovinski referendum namenjen spremembi zastarele ustave, ki izvira še iz časov Pinochet diktature. Izklic referenduma je rezultat masovnih protestov in politične krize pričete oktobra 2019.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Prerado se pozablja, da je bil Sadam Hussein ameriški bff med vojno z Iranom (1980-1988). Le nekaj let kasneje (1991), so ga bivši zavezniki “pospremili” ven iz Kuvajta. Prerado se pozablja na zapuščino iraško-iranske vojne, ki še vedno vpliva na diplomacijo v regiji.
  • Ruska Federacija naj bi dosegla svoje geopolitične cilje v Siriji. Režim je konsolidiral kontrolo nad večino države. Kremelj si je s podporo Assadu zagotovil vlogo nadaljnjega diplomatskega procesa v regiji.
  • Pompeo poskuša zapreti ameriško ambasado v Iraku. Površinsko je bila blizu Dinsneylandu; cenovno je zahtevala 750 milijonov dolarjev. Brutalizem stavbe odraža norost iraške invazije 2003.