- Novembrske volitve ZDA obetajo finale resničnostnega šova, ki se trenutno smatra za ameriško politiko.
- Rastoča trenja na ameriških ulicah, so skupaj s kaotično debato in (večletno) Trumpovo retoriko, privedla do debat o mirnem prenosu oblasti in legitimne izvedbe volitev. Norost političnega stanja v ZDA odraža ravno dejstvo, da je slab mesec pred volitvami, v ospredju prerekanje o odvijanju demokratskega procesa, ter ne politiki kandidatov.
- Utemeljeno skrb predstavlja tesen volilni izid, ki lahko privede do več tednov ali mesecev kaosa.
- Po drugi strani je ameriška demokratska tradicija, kljub štirim letom Trumpa, še vedno zakoreninjena v politični ustroj. V ozadju Trumpa ne stoji le krog lakajev, temveč več deset tisoč uradnikov, lojalnim ameriški ustavi.
- Napovedi izida ostajajo v domeni ugibanj – trdi se lahko le, da bodo prihajajoče volitve, na tak ali drugačen način preverjale trdnost ameriške demokratičnosti.
Prihajajoče volitve v ZDA obetajo finale resničnostnega šova ameriške politike. Norost stanja v ZDA odraža dejstvo, da se celo thinktanki in tako imenovan MSM, ukvarjajo z vprašanjem prenosa oblasti (1, 2, 3). Še nedavno je bilo popolnoma nezamisljivo, da bi predsednik izražal dvome o mirnem prenosu oblasti. Nedavno je bilo nepojmljivo, da bi predsednik izustil tako očitne laži in nagovarjal radikalne družbene skupine; kaj šele, da bi se s ponosom hvalil glede “poskusa” aretacije s smrtnim izidom, storjen s strani federalne policije – “I sent in the U.S. Marshals, they took care of business.”
POLITIČNA BURLESKA
Kaos zadnje debate, je skupaj s Trumpovo retoriko (spogledovanje z desnim ekstremizmom), poglobil skrbi o njegovih namerah. Presenečenost je hlinjena, saj se ponavlja iste laži že štiri leta. Napadi na mail-in-voting prek sejanja neutemeljenih očitkov o volilni prevari in defunding pošte je po eni strani le vrh ledene gore. Po drugi strani bo, zaradi pandemije, še več volivcev glasovalo prek pošte. Problematično štetje poštnih glasovnic odpira torej mnoštvo dilem, ki postavljajo pod vprašaj kredibilnost volitev.
Trump je s svojim vedenjem uspel znižati norme, saj na Twittru odkrito podpihuje radikalno desnico in navaja laži – brez resnih političnih posledic ali upada podpore. Kritiko se medtem, v maniri avtokratskega populizma, označuje za nepatriotsko, ter prodaja zgodbo o “notranjih” sovražnikih. V ozadju se med drugim odvija še manipulacija socialnih omrežji in sistemski voter suppression – ponovno težave, ki se niso pojavile čez noč.
Razlog za porast zaskrbljenosti je širši kontekst danega trenutka. Prihajajoče volitve se ne odvijajo v vakuumu, temveč v časih zaostrene politične in družbene polarizacije, ki se odraža prek izgredov in protestov na ulicah; vrstijo se tudi incidenti med podporniki obeh taborov. K vsemu skupaj ni pripomogel pojav COVIDa, ki je dodatno poglobil nevroze in ločnice. Zaupanja ne vzbuja metastaziranje illiteratov, ki verjamejo v Q-Anon in great awakening zablode, kar Trumpova kampanja načrtno izkorišča. Radikalizacija je prisotna tudi na levem polu, med vrstami BLM in Antifa gibanj.
Z nevtralnega stališča se lahko zagovornikom obeh strani očita napihovanje in moraliziranje. V danem trenutku prednjači histerija levice glede mirnega prenosa oblasti; desnica medtem prodaja zgodbo o nepravilnostih poštnih volitev – oboje odraža norost političnega stanja v ZDA. V ospredju ni debata o politiki kandidatov in perečih socio-ekonomskih problemih, temveč se prereka o odvijanju demokratskega procesa in osebnosti kandidatov. Nazadovanje politične kulture je ponovno težava, ki se ni pojavila čez noč.
FUBAR
Natančna prognoza izida v danem trenutku ni možna saj je možnih scenarijev nešteto. Osrednja nevarnost, ki lahko ZDA pahne v družbeni kaos, je tesen volilni izid. V slednjem primeru se ne obeta le politikanski boj glede štetja glasov, temveč bodo gorele ulice. V kolikšni meri in kakšnem obsegu je domena ugibanj – že dejstvo, da se pričakuje izgrede, odraža “izjemnost” danega trenutka.
Upanje ne vzbuja niti demokratska kampanja, kateri se očita ponavljanje napak iz 2016. Skrbi vzbuja strategija demokratskega tabora, ki slepo stavi na digitalno kampanjo in anketiranje, ter se ne poslužuje tradicionalne hoje od vrat do vrat na lokalni ravni. Ravno prek napak v anketah, se 2016 ni zaznalo manko podpore za Hillary. Opustitev lokalnih kampanj se je medtem znašla pod kritiko večih demokratov.
Dodatno težavo predstavlja nedavna smrt RBG, ki je privedla do politizacije sodstva – tretje veje oblasti, ter ključnega razsodnika v sporih med zakonodajno in izvršno vejo oblasti. Še bolj pesimistični scenariji orisujejo napade na volišča. Natančneje se gre za ponovitev Brooks Brothers incidenta, ki je pred dvajsetimi leti ustoličil Bush Jr. – tokrat na skali države ob pomoči desnih milic in q-anon gorečnežev s spranimi možgani. Drugi scenariji svarijo pred ponovitvijo zgodovine, natančneje volitev leta 1876, katerim je sledilo več mesecev nesoglasij glede rezultata. V tem primeru postane izid volitev politična bitka v kongresu na podlagi XII. amandmaja – dotičen scenarij lahko, glede na Trumpovo retoriko in vsesplošno polarizacijo družbe, dejansko privede do množičnih izgredov po državi. Pričujoč odstavek bi bil še pred desetletjem nepojmljiv – norost stanja v ZDA odraža dejstvo, da se sploh omenja opisane scenarije.
SNAFU
Sestop v norost se seveda odvija že desetletja; nižanje norm in standardov je očitno vse od Busha Jr naprej, četudi se centristična politika prične že prej. Krivdo ne nosijo le republikanci, temveč je sokriv tudi demokratski establisment. Trumpova administracija je nedvomno povzročila malho težav, vendar se ne sme pozabiti, da je bila njegova izvolitev simptom nerešenih sistemskih težav. Šele pol stoletja političnega centrizma in slepega pristajanja na neoliberalno mantro, ter ignorance socialno-ekonomskih problemov globalizacije, je omogočilo Kaliguli vstop v Belo hišo.
Napovedovanje izida ostaja neproduktivno; ugibanje posledic je nehvaležno zaradi mnoštva spremenljivk. Utemeljeno skrb predstavlja tesen izid, ki lahko privede do več tednov ali mesecev kaosa. Sočasno se mora izpostaviti, da je ameriška demokratska tradicija, kljub štirim letom Trumpa, še vedno ukoreninjena v politični ustroj. V ozadju Trumpa ne stoji le krog lakajev, temveč več deset tisoč uradnikov, lojalnim ameriški ustavi. Trump nima dejanske oblasti nad institucionalno represijo – vojska mu ne bo sledila v coup d’etat – v najboljšem primeru lahko povzroči izgrede prek hujskanja radikaliziranih družbenih skupin. Natančen izid in posledice se ne more napovedati – trdi se lahko le, da bodo prihajajoče volitve testirale checks and balances ameriške demokracije.