mackinder heartland

Dodaten pregled RSS & INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • Obeležitev 75. obletnice ustanovitve Združenih narodov jasno kaže na zaostrene odnose v mednarodne areni, še posebej med Kitajsko in ZDA, katerih pseudo-Hladna vojna hromi mednarodno sodelovanje. Kljub strukturnim težavam in nuji po reformah, ostaja ZN najprimernejši forum za iskanje globalnih kompromisov. Vedno več analitikov izpostavlja nujo po posodobitvi trgovinskih sporazumov, ki še vedno niso prilagojeni na digitalno dobo. Prevetritev je nujna tudi pri omejevanju oboroževalne tekme, še posebej glede jedrskega orožja (1, 2) in novodobnih hypersonic raket. Preprečiti je potrebno tudi militarizacijo vesolja.
    • Govor o ekonomskem ločevanju (decoupling) in gospodarski odpornosti (resilience) je že zajel tehnološki sektor, četudi kritiki izpostavljajo, da je ameriška prepoved TikToka in WeChata pomanjkljiva, ter ne rešuje dejanskih problemov (1, 2, 3, 4). Pričakuje se pojav ločnic v finančnem sektorju. Glede na kaotično stanje v ZDA, se presprašuje tudi dolgoročno stabilnost dolarja.
    • Ameriški sestop iz vodilne vloge pri multilateralizmu znotraj ZN, je več kot očiten. Trumpova diplomacija ni uperjena le zoper Kitajsko, temveč je skrhala tudi trans-atlantske odnose. Sočasno se pozablja, da so ekonomske vezi med EU in ZDA podstat bogastva obeh kontinentov, ter večje od trgovine s Kitajsko.
    • Kljub izolacionistični politiki Trumpove administracije, poskuša preostali svet nadoknaditi manko. EU ostaja zvesta mednarodnemu sodelovanju. Tudi Kitajska modulira svoj diplomatski pristop. Presenetile so tople “uverture” k izboljšanju vezi. V ZN nagovoru je Jinping izpostavil zgodovinsko sodelovanje med WW2, ter v nadaljevanju pozval k ponovnemu sodelovanju. Prav tako je orisal bodočo kitajsko politiko imenovano dual circulation, ki predstavlja odgovor na decoupling (1, 2, 3). Kitajska namerava izgrajevati samostojen notranji trg, s čimer bi znižala odvisnost od izvoza produktov. Sočasno bo ostala globalen ekonomski partner z državami, ki bodo pripravljene do sodelovanja.
    • Dolgoročno pomembnejše oznanilo spreminja enačbo glede soočenja s podnebnimi spremembami. Kitajska partija je obelodanila načrt za de-karbonizacijo svoje industrije, ter pristala na agresivno znižanje izpustov. Glede obljub se seveda pojavlja skepsa. Sočasno se ne sme pozabiti, da je partija taisto oznanila pred lastnim ljudstvom, naveličanim nad ekološko ceno kitajske modernizacije. (1, 2, 3, 4, 5)

  • Tekma za razvoj cepiva zoper COVID beleži uspehe, vendar se sočasno pojavljajo nove prepreke. Osrednja težava je tako imenovan vaccine nationalism, saj nekatere države monopolizirajo razvoj in produkcijo cepiva zase. Prednjači seveda ZDA, ki ni le zakupila več sto milijonov doz prihajajočih ameriških cepiv, temveč je podpisala pogodbe tudi z večimi evropskimi farmacevtskimi podjetji.
    • Na drugi strani spektra se nadaljuje mednarodna iniciativa COVAX, ki vključuje več evropskih držav in mnoštvo razvijajočega se sveta. Cilj iniciative je skupen razvoj cepiv in (relativno) enakopravna razdelitev doz med državami. Pandemija namreč še dolgo ne bo premoščena, v kolikor cepivo ne bo na voljo tudi revnejšim državam.
    • Svetovno gledano, je v različnih fazah več kot 300 cepiv. Poleg ruskega cepiva, testira Kitajska svoje cepivo v Braziliji, saj jim na domačih tleh primanjkuje bolnikov. V zahodnem svetu razvijajo cepiva vsi večji farmacevtski giganti. Obenem se povečuje proizvodnje in logistične kapacitete. Razvoj cepiva je le prvi korak – administracija več milijard doz bo zahtevala svoj čas.
    • Cepljenje tudi odpira malho svojih težav. Q-anon illiterati metastazirajo po celotnem svetu – tudi nadpovprečno uspešna Nemčija se sooča s porastom Querdenken gorečnežev (lateral thinkers).
    • Splošneje se polemizira razdrobljenost naporov, pomanjkanje sredstev, ter prepreke intelektualne lastnine. COVID verjetno ni zadnja pandemija v človeški zgodovini. Posledično je potrebna izgraditev naprednejših mehanizmov za prihodni razvoj cepiv.
  • V javnost so prišli dokumenti, ki kažejo na sistemsko pomanjkljivost bančnih regulacij. Banke so med 1999 in 2017, več kot dva bilijona transakcij označile s SAR (suspicious activity report). Termin označuje sum, da so transakcije povezane s kriminalom, pranjem denarja, ipd. Sistemsko hipokrizijo odraža dejstvo, da so regulatorji ignorirali večino SAR opozoril – banke so lahko medtem nemoteno nadaljevale poslovanje s “problematičnimi” komitenti. SAR jim služi kot pseudo-odpustek, ki banke ščiti pred kaznimi.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Evropska politika se sooča z malho težav izhajajočih iz notranjih in zunanjih problemov. Proti-režimski protesti v Belorusiji obetajo sankcije; sočasno se “pozablja” na proti-režimske proteste v Bolgariji. Trenja se kažejo v vzhodnem Sredozemlju glede turškega izkoriščanja fosilnih rezerv na morskem dnu (1, 2). V Grčiji se medtem nadaljuje begunska kriza – evropska tako imenovana solidarnost odraža jasen manko humanitarnosti.
    • Diplomatski vrh med EU in Kitajsko se je končal brez večjih dosežkov. Evropa si prizadeva za večji dostop do kitajskega trga. Pogajanja otežuje kitajska politika glede HK, Xinjanga ter SCS (1, 2).
  • Ekonomske posledice pandemije je Evropi, vsaj začasno, uspelo omiliti prek več sto milijard evrov finančne pomoči. Nadaljnja pot ostaja kljub temu nejasna. V kolikor bo načrt uspel, se odpira možnost federalne Evropske unije; če se izjalovi, bo ideja o federaciji usahnila za nekaj generacij.
    • Varoufakis, enfant terrible evropskih ekonomistov, poudarja nujo po obsežni redistribuciji bogastva. Glede na nepriljubljenost davčnih reform, orisuje “sistemsko” možnost za prebroditev krize. Ekonomska pomoč se naj nameni za zeleno ekonomijo, izboljšanje zdravstva, šolstva, infrastrukturne projekte, ipd.
  • Velika Britanija nadaljuje s samouničevalno politiko. Brexit pogajanja postajajo farsa. Johnsonova vlada je poskušala spremeniti dogovor glede Severne Irske, s čimer bi kršila mednarodno pravo. Odstopil je severnoirski zunanji minister; uprlo se je več Torijev v parlamentu.
    • Vrhovno sodišče je medtem odločilo, da je bila Johnsonova ustavitev parlamentarnih postopkov pred oktobrskim Brexit datumom, neustavna.
    • Britanski parlament si je nakopal tudi nejevoljo ljudstva. Policijska ura za lokale ni zajemala “pivnice” v parlamentu.
  • Pogodba med Srbijo in Kosovom o normalizaciji odnosov, sprejeta ob “pomoči” ZDA, je dobra za propagando vendar brez dejanske substance. 15 izmed 16 členov je neobvezujočih ter datumsko neopredeljenih. Edini zavezujoč člen je, prestavitev srbske ambasade v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem. Geopolitično, postavlja ameriško “sponzorirana” pogodba, pod vprašaj vezi med Srbijo in Rusijo. Obeta se tudi slabljenje kitajskega vpliva v Srbiji – tarča bo Huawei.
  • Španski preiskovalci so uspeli, ob pomoči britanskih in švicarskih kolegov, izslediti 100 milijonov evrov podkupnine, ki jo je prejel kralj Juan Carlos. Slednji je zaradi škandala abdiciral. Podkupnina je izhajala iz Savdske Arabije, ter bila povezana z 71 milijardno pogodbo o gradnji hitre železnice s strani španskega konglomerata. Četudi se je njegov sin – kralj Filip VI. – odpovedal dediščini spornega denarja, se je monarhija znašla pod drobnogledom. Dogajanje lahko privede do globljih sprememb, saj je bila monarhija demokratična družbena sila po diktaturi Franca.
  • Evropski parlament je zaradi zastrupitve Navalnya, sprejel resolucijo o sankcijah zoper Kremelj, v kateri se poziva tudi k ustavitvi Nord-stream 2 (resolucijo mora potrditi še Svet EU). Rusko-evropski odnosi se vračajo v status quo sankcij in diplomatskega razkola; balansiranje je padlo na pleča kanclerke Merkel in predsednika Macrona. Kremlju se očita “nerazumevanje” nemške pozicije, oz. zanašanja na “nujnost” ruskega plina in nemško/evropsko voljnost do energetskega pragmatizma. Dvomi se tudi v zmožnost kremeljske mediacije pri mirnem prenosu oblasti.
    • Navalny je v intervjuju za zastrupitev okrivil Putina. Kremeljska zgodba očita Navalnyu sodelovanje z zahodnimi obveščevalnimi službami. Trolla tudi čečenski Kadyrov, ki je “prevzel” odgovornost za napad. Analitiki si niso enotni glede natančnega ozadja. Glede na mnoštvo težav, s katerimi se Kremeljski krogi trenutno ukvarjajo, je timing napada nesmiselen. V kolikor je bil napad ukazan z vrha, odraža paranojo režima, ki ni prepričan v svojo stabilnost. Težave za Kremelj se sočasno kopičijo. Zažgala se je novinarka, pri kateri je policija pred dnevi naredila racijo. Moskva ima medtem težave z zasedenestjo bolnic zaradi COVIDa.
    • Beloruski protesti se nadaljujejo, medtem grozi režim z eskalacijo represije. EU je zoper 40 visokih uradnikov, vendar ne Lukashenka, sprejela sankcije. V odgovor je proti-sankcije sprejela Belorusija. Beloruska predstavnica opozicije Tikhanovskaya, je imela srečanje z Macronom; v naslednjem tednu ima termin pri nemški kanclerki. Analitiki svarijo pred zbliževanjem z EU, saj je bila dosedaj opozicija zunanje-politično nevtralna.
  • Med Armenijo in Azerbajdžanom je ponovno eskaliral konflikt glede področja Nagorno-Karabakh. Državi sta izvedli mobilizaciji vojske in uvedli policijsko uro. Rusko-francoski poziv k premirju je bil sprva neuspešen; Armenija je kasneje pozvala k premirju. Vzgodbo se vpleta Turčija, kateri se očita napotitev sirskih plačancev na stran Azerbajdžana; Srbija pošilja orožje Armencem. Pri slednji in Evropski uniji se pojavlja nervoza zaradi večih azerbajdžanskih naftovodov in plinovodov, ki tečejo tik ob meji z Armenijo.

AZIJA:

  • V ozadju mirovnih pogovorov med Talibani, Kabulom in ZDA, se nahaja kopanje zlata. Letno nanese na pol milijarde dolarjev. Talibani želijo izkop razširiti.
  • Indijske COVID številke ostajajo stvar debat. Pred kratkim je zabeležila rekordno število dnevnih okužb, kljub nizkemu odstotku testov glede na celotno populacijo. Sočasno ostaja povprečna smrtnost nižja od statistik po svetu. Del vzroka naj bi ležal v povprečni starosti populacije, ki znaša 28 let. Po drugi strani se svari, da je v Indiji uradno zabeleženih le 22% smrti.
    • Zunanje politično se nadaljuje regionalna Hladna vojna s Kitajsko. Spopadi na Himalajski meji so zaostrili odnose med državama. Razkol je že zajel tehnološki sektor – Indija je zaprla trg za Huawei in več drugih kitajskih podjetij.
  • Xijev nagovor v ZN je “nosil” tudi notranjo sporočilnost. Del dual circulation strategije zajema razvoj internega trga, industrije in nadaljni tehnološki napredek. Partija se sooča tudi s “tradicionalnimi” težavami. Sočasnost večih dejavnikov lahko privede do primanjkljaja hrane.
  • Azija nadaljuje z regionalno diplomacijo pod okriljem ASEAN. Oblikuje se pravila za Južno-kitajsko morje (SCS), vendar je pot do sporazuma še dolga. Pojavlja se mnoštvo polemik, nekatere med njimi smrdijo. Na ravni Indo-pacifika se pripravlja trgovinski sporazum RCEP, prek katerega se poskuša harmonizirati ekonomska pravila v regiji.
  • Pet tajvanskih politikov je bilo obtoženih korupcije. Afera je sprožila debato o večji regulaciji lobiranja. Z ameriške strani se pojavljajo deljena mnenja glede varnostnih zagotovil Tajvanu. Del analitikov zagovarja brezkompromisno podporo. Drug del svari pred obljubami, ki jih ZDA ne bo zmožna držat.
  • Severno-korejski rocketman se je opravičil za čudaški incident med državama. Mejna patrulja SK je ustrelila prebežnika iz juga, ter ga kasneje kremirala. Opravičilo je del diplomatske igre; kljub temu je severni ton presenetil veliko opazovalcev. Analitiki izpostavljajo, da ima severni režim nešteto izkušenj insciniranja kriz, eskalacij in deeskalacij, prepletenimi z diplomacijo in prejemanjem mednarodne pomoči. Mejni incident ni bil del skripte – posledično si KJU ni želel, da ogrozi prihajajoči diplomatski vrh z Južno Korejo.
  • Študentski protesti na Tajskem so obdali parlament. Opazovalci izpostavljajo, da bo gibanje potrebovalo širšo podporo ljudstva.
  • Volitve v Myanmaru vzbujajo zaradi pandemskih razmer dvome glede demokratičnosti procesa.
  • Prihodnost filipinskega avtokrata (Duterte) postaja negotova zaradi zdravstvenih težav. EU je, zaradi kršitve človeških pravic, zagrozila z začasno prekinitvijo prosto-trgovinskih privilegijev.

AMERIKI:

  • FUBAR stanje v ZDA odraža dejstvo, da se thinktanki ukvarjajo z vprašanjem prenosa oblasti (1, 2). Zadnja debata je poglobila skrbi o Trumpovih namerah. V kolikor bo rezultat tesen, se obeta sodna bitka na vrhovnem sodišču. Smrt RBG politizira sodsto – tretjo vejo oblasti, ter razsodnika v sporih med zakonodajno in izvršno vejo oblasti. Prihajajoče volitve bodo testirale checks and balances ameriške demokracije. Najbolj pesimistični scenariji orisujejo napade na volišča. Natančneje se gre za ponovitev Brooks Brothers incidenta, ki je pred dvajsetimi leti ustoličil Bush Jr. – tokrat na skali države ob pomoči milic in q-anon illiteratov. Drugi scenariji svarijo pred ponovitvijo zgodovine – volitev leta 1876. V obeh primerih postane izid volitev politična bitka v kongresu na podlagi XII. amandmaja.
    • Natančnejši pregled ameriške zunanje politike si zasluži svoj prispevek. TLDR Kar se trenutno smatra za ameriško zunanjo politiko je kafkaesque burleska (1, 2, 3). Štiri leta Trumpa je polom na vseh ravneh. Trgovinski dosežki so napihnjeni; NATO postaja relikvija; digitalna Hladna vojna ne rešuje težav (1, 2, 3, 4); zunanje ministrstvo je pod taktirko Pompea politizirano ter prežeto s polemikami (1, 2). Obeti prav tako niso pozitivne. Mantra obeh partij postaja ideološka opozicija Kitajski – hawki si še vedno domišljajo, da poseduje ZDA moč za vrnitev v unipolarna 90ta.
  • Poročilo ZN o postopanju venezuelskega režima kaže na kaotično stanje v državi in represijo, ki je zahtevala več tisoč življenj.
  • Intervju z brazilsko novinarko razkriva medijsko in digitalno manipulacijo v službi politike. Jair ne velja za brazilsko verzijo Trumpa zaman.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Netanyahu se sooča s kaskado kriz. Zadnja je zajemala nesoglasje glede sprejema proračuna, ter skoraj potopila trhlo koalicijo z Gantzom. Težave niso rešene, saj se je le premaknilo rok za sprejem proračuna.
  • Kljub opevanju normaliziranja odnosov med zalivskimi monarhijami in Izraelom, bo dolgotrajnejši mir dosežen le prek sočasne rešitve palestinskega vprašanja. Palestinski frakciji Fatah in Hamas sta, v luči “skupne grožnje”, pristali na volitve. Zadnje so se odvile leta 2006; rezultat je bil razkol med frakcijama.
  • Turčija nadaljuje s spreminjanem državnih mej s Sirijo. Ugiba se, če slednje odraža željo po širših teritorialnih “pridobitvah”. Po drugi strani je Turčija umaknila del svojih sil iz Idliba, kar Assadu ponuja možnost ofenzive.
  • Ameriška maximum pressure doktrina zoper Iran se izkazuje za polom. Diplomacija ZDA ni le izgubila na kredibilnosti, temveč napori niso imeli haska. JCPOA sporazum visi na nitki, vendar še vedno “diha”. Sočasno so preobsežne sankcije in unilateralen pristop ZDA, prepričale nekatere zaveznike, da vzpostavijo instrumente za izogib sankcij. Opozarja se tudi na problematičen “nauk” za iranski režim. Boljše diplomatsko izhodišče in preživetje morebitnih sporazumov je odvisno od razvitosti jedrskega programa. Povedano drugače – bližje kot je Iran do konstrukcije jedrske bombe, lažja bodo pogajanja.
  • Konflikt in humanitarna katastrofa v Jemnu še zdaleč ni končana. Nobena od sprtih strani nima zadosti moči, da premaga drugo. Posledično sta ujeti v attritional vojno.
  • Egipt, Etiopija in Sudan so že desetletje ujeti v nesoglasja glede izgradnje etiopskega jezu (GERD) na Modrem Nilu (največja struga, ki se skupaj z Belim Nilom združi v reko Nil asociirano z Egiptom). Egipt in Sudan sicer ne nasprotujeta pravici Etiopije do pridobivanje hidroelektrike, dokler se minimizira posledice po strugi navzdol. Medtem se Etiopski strani očita, da želi prek jezu povečati svoj vpliv na celotno dolino reke Nil. Upi za diplomatsko razrešitev spora se polagajo v Afriško unijo.
  • Sveža vlada v Tuniziji se sooča z malho težav. Svari se pred izničenjem demokratičnih pridobitev od leta 2011, ko je država pričela z demokratizacijo.
  • V Mavretaniji se krha politična stabilnost. Spor se je pričel s preiskavo korupcije bivšega predsednika, ki se želi vrniti na oblast.
  • Zambija se sooča z nevarnostjo državnega bankrota. Za glavni vzrok se smatra ekonomske posledice pandemije.