mackinder heartland

Dodaten pregled RSS & INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • Nepričakovano, prihaja ob koncu kolektivnega poletnega hiatusa, do porasti COVID okužb po Evropi. Nekatere države (fr, es) beležijo rekordno število novih okužb. Deloma je večje število zaznanih okužb rezultat obsežnejšega testiranja, vendar ostaja relevantna dilema iz začetka pandemije – kako in prek kakšnih ukrepov dosegati zadovoljivo sploščitev krivulje, s čimer se prepreči preobremenitev zdravstvenega sistema.
    • Samo nabiranje podatkov in imunost ostaja stvar znanstvenih raziskav. Poenostavljeno, blažje oblike bolezni ne privedejo nujno do zadostne količine protiteles, potrebne za imunost. Obenem se pojavljajo študije, po katerih naj bi veliko asimptomatičnih pacientov ne razvilo protiteles (serološki testi negativni), vendar imelo T-celice s covid markerji (imunski sistem ima več “slojev” obrambe – v teh primerih virus premaga s T-celicami, s čimer ni potrebe po protitelesih). Študija je obetavna, vendar je za slavje še prezgodaj. Počakati se mora na neodvisno preverbo s strani ostale stroke.
    • Nadaljnja težava, vezana tudi na morebitno cepivo, je obdobje imunosti. Količina protiteles naj bi pričela padati že po nekaj tednih od konca okužbe. TLDR Kljub neznankam, ostaja COVID na ravni populacije še vedno nevaren. Za boljše razumevanje virusa se mora počakati na prihodnje peer-reviewed študije znanstvenikov, ter v vmesnem obdobju ne nasedati megli na medmrežju.
  • V večih evropskih državah se odvijajo protesti s heterogenim naborom očitkov zoper državne oblasti. Prvi “rumeni” protesti po karanteni so zajeli francoska mesta (1, 2). Mešanica antivaxxerjev in neofašistov je v Nemčiji medtem “zavzela” stopnišče parlamenta (Bundestag) (1, 2). Množična psihoza illiteratov je privedla do protestov zoper ukrepe tudi na Novi Zelandiji (1, 2) – eni od uspešnejših držav v soočenju s pandemijo. Splošneje se v zahodnih družbah opaža metastaziranje Q-teoretikov – še en izmed ameriških debilizmov, ki se širi po svetu.

  • Avstralija, Indija in Japonska so pričele s skupno iniciativo, namenjeno večji odpornosti oskrbovalnih verig. Obsežen del ekonomskega šoka COVIDa je namreč rezultat večih desetletij maksimizacije “učinkovitosti” (beri: profitov), del katere je bilo odprava zalog v preskrbi komponent za končne produkte.
  • Del ekonomskih težav globaliziranega sveta je dejstvo, da so bili zadnji globalni trgovinski sporazumi sprejeti pred desetletji – pravila so neprilagojena digitalni dobi in z njo povezano “novo” ekonomijo.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Diplomacija Evropske unije in Kitajske nadaljuje s “sukanjem” okrog vrele kaše dveh okusov – ekonomije in človekovih pravic. Oba bloka že več let poskušata sprejeti trgovinsko pogodbo glede investicij, vendar so zadnji meseci privedli do zaostritev na večih področjih. Obrat VB glede kitajske 5G opreme, ter podobna odločitev Francije, je Kitajske upe položile na zadnjo članico velikih treh (E3) – Nemčijo, ki poskuša ohranjati stabilne odnose s Kitajsko. Nemčija sicer ni članica five-eyes varnostnega pakta glede izmenjave obveščevalnih podatkov, s čimer ima več avtonomije glede opreme. Prav tako je po obisku Kitajske leta 2019, Merklova napovedala Neustaat Plan, ki zajema preoblikovanje nemške ekonomije v smeri tehnološkega sektorja, ter poglobitve vezi s Kitajsko. Vodstvo slednje se zaveda, da je kanclerka pomemben zaveznik z ogromno politično močjo, ki je povrhu realistična glede nujnosti vezi s Kitajsko – sprejem kakršnegakoli ekonomskega sporazuma ima boljše možnosti pod njo, kot njenim naslednikom.
    • Dodatne ločnice so rezultat kitajske represije v HK in Xinjiangu – tematike so bile izpostavljene med obiskom kitajskega zunanjega ministra, ter virtualnem diplomatskem vrhu med voditelji držav. Bruslju ter E3 prav tako ni pogodu kitajska wolf diplomacija, niti propaganda glede pošiljk mask v prvih mesecih pandemije; skeptično se glede tudi na kitajsko izgrajevanje gospodarskih vezi in vpliva z nekaterimi evropskimi državami – več njih pod vodstvom “problematičnih” populistov. Kitajski naj bi v zameno za kratkoročne pridobitve, izgubila veliko naklonjenosti v Bruslju, ter posebej med E3.
    • K problematiki prispevajo tudi kaotični transatlantski odnosi s Trumpovo administracijo. Le-tu se Kitajski očita nerazumevanje področja – veliko vzhodno-evropskih držav bo zaradi ameriške “zaščite” pred ruskim medvedom, vedno ostajalo na strani ZDA.
    • V vozlu evropsko-kitajskih odnosov se je znašla Češka. Predsednik senata je obiskal Tajvan, kar ni pogodu predstavnikom PRC. Sočasno se med zahodom, Rusijo in Kitajsko odvija tekma za gradnjo novih jedrskih elektrarn. Slednje ne zajema le Češke, temveč več vzhodno-evropskih držav.
  • Velika Britanija sprejema notranja trgovinska določila, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, ter v neskladju z obljubami danimi Evropski ob pričetkih Brexit procesa. Dogajanje, glede na ostale farse Johnsonove administracije, ni presenetljivo. Politikanska poteza še vedno krha britanski diplomatski ugled. Sočasno odraža rez s konzervativno tradicijo torijev, ki si v očeh nekaterih, s trenutno politiko kopljejo lasten grob.
  • Nemčija se že dlje časa sooča z večimi škandali v gospodarstvu. Najbolj znan je že nekaj let star dieselgate, medtem se nadaljuje tudi zgodba okrog dveh afer iz finančnih sfer – CumEx ter wirecard. Pri prvem gre za podvojeno prejemanje davčnih olajšav. Maja sta bila obsojena dva angleška bankirja; v Nemčiji je zgodba še vedno pod drobnogledom. Wirecard polom – prvi bankrot DAX podjetja – je medtem odjeknil pred nekaj meseci. Četudi so se pojavljala svarila več let, je šele 2 milijarden “primanjkljaj” sredstev in bankrot, zgodbo lansiral v javnost. V nepravilnosti naj bi bili vpleteni nemški finančni regulatorji, kakor tudi del političnega vodstva. Pred slabim tednom je bila ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija – vpleten kandidat za kanclerja (Olaf Scholz) je med zagovorom doživljal veliko “amnezije”.
  • V Grčiji je požar uničil begunsko (koncentracijsko) taborišče. Po požaru so bili preživeli prestavljeni na drug otok, iz kjer se že poroča o slabih življenjskih razmerah. EU medtem nadaljuje s pometanjem begunske problematike pod preprogo. Sočasno se Bruselj, na mednarodnem področju, “prodaja” za velikega prvaka človekovih pravic …
  • Med rasno-socialnimi trenji v ZDA, se prerado pozabi na evropska pravila glede policijske uporabe sile, ki prav tako niso popolnoma koscher. Primer smrti najstnika iz Španije, ki je umrl v policijskem priporu, odraža evropsko slepoto glede policijskih zlorab.
  • Odvija se naslednji akt Beloruske sage. Lukashenko je po obisku Kremlja od Rusije prejel 1.5 milijardo dolarjev finančne pomoči. EU je medtem izglasovala (neobvezujočo) resolucijo o vzpostavitvi sankcij zoper režim. Slednji nadaljuje z nasiljem zoper demonstratorje in vidnejše predstavnike opozicije (1, 2).
    • Kaže se delen razkol med članicami EU glede vzhodne politike – neobvezujoče sankcije pomenijo, da niso vzpostavljene na ravni bloka, temveč posameznih držav. Bruselj sicer poskuša izpeljati “evolucijo” evropske zunanje politike v večjo enotnost. Po drugi strani se poskuša izogniti ponovitvi ukrajinskega scenarija. Pri zgodbi se “pogreša” vmešavanje ZDA, ki so seveda preokupirane z volilno mrzlico. Različna mnenja o dogajanju se kažejo tudi v ostalih post-sovjetskih državah.
    • Nadaljnje poteze Rusije je težko napovedati. Podpora Lukashenku ne prihaja le v obliki denarja, temveč je Kremelj v sosednjo državo napotil legije PRovcev in medijskih strategov. Napotitev vojske ali represivnih sil v Belorusiji ni možna, saj bi podžgala (trenutno neobstoječ) anti-ruski sentiment med opozicijo. Ugiba se, da želi Rusija pomagati pri začasnem preživetju režime, med katerim si izgrajuje vpliv v državi. Končni cilji Kremlja niso jasni – šušlja se možnosti združitve, četudi je le-ta politično riskanten projekt. Možna je tudi omilitev režimske pozicije, manjše reforme, ter morda celo Lukashenkov odstop, vendar le v primeru, če bodo nasledniki ohranjali dobre odnose z RF – Kremelj poskuša namreč v kali zatreti ideje o beloruskem vstopu v EU ali NATO. (1, 2)
  • Zastrupitev Navalnya predstavlja za Kremelj malho težav. Interno se režim “kiti” z monopolom nad nasiljem – glede na dvome o kremeljski odobritvi napada, slednji še vedno odraža pomanjkljivo kontrolo režima nad interesnimi skupinami v ozadjih ruske države. Zunanje politično je zastrupitev otežila relacije do Evrope, še posebej do Nemčije. Nemška kanclerka Merkel je presenetila veliko opazovalcev s tiskovno konferenco, na kateri je obelodanila najdbo Novichoka. Prav tako je v nelagodni poziciji, saj mora po eni strani “napadati” ruski režim zaradi Navalnya, ter sočasno zagovarjati plinovod Nordstream2, ki ga prek sankcij poskušajo blokirati američani.
  • Volitve v Črni gori so privedle do političnega obrata. Po 30 letih na oblasti, prehajajo demokratski socialisti v opozicijo. Vodstvo države prevzema koalicija večih strank, katere se smatra za pro-ruske, s čimer se bo dodatno povečal Kremeljski vpliv v državi – članici NATA in morebitni članici EU. Baza ruskega vpliva so obsežne investicije, ter ortodoksna cerkev, ki podpira novo vlado. Poleg RF, si več vpliva obeta tudi Kitajska.
  • COVID je razkril krhkost centralno-azijskih avtokratskih režimov. Poleg pozne in nejasne vpeljave ukrepov, so bile nizke številke okuženih predvsem rezultat pomanjkljivega testiranja. Sedaj se države šibijo pod drugim valom. Ekonomska pomoč podjetjem ostaja zaradi problemov s korupcijo na ravni obljub. Zaprte meje, načete oskrbovalne verige in vračanje migrantskih delavcev dodatno šibijo ekonomijo in povzročajo vedno občutnejšo inflacijo. Zaradi porasta ljudske nejevolje nad stanjem v državah, se represivne sile ne uporabljajo za boljše izvajanje ukrepov, temveč zatiranje.

AZIJA:

  • Med nekaterimi Afganistanci se pojavljajo skrbi glede vračanja Talibanov v politično sfero. Z mirovnimi pogajanji se njihova politična prisotnost normalizira, četudi niso spremenili hotenj o islamskem kalifatu.
  • Indijske notranje razmere ostajajo problematične. Saga okrog državljanskega zakona v provinci Assam, na podlagi katerega se več milijonov (ne-hindujskih) prebivalcev sooča z izgubo državljanjskih pravic, ostaja nerazrešena. COVID obdobje je prav tako privedlo do šest-mesečnega hiatusa parlamenta. Zasedanja se ponovno pričenjajo, vendar je narasla tudi malha težav. Med ključnimi ostaja ekonomski šok, ki je oklestil BDP za četrtino; še dodatno se je povečala ekonomska neenakost; pandemija je še vedno v teku; do sveže zaostritve je prišlo tudi na himalajski meji s Kitajsko, vendar je ostalo le pri gorečni retoriki.
  • Analize kitajske diplomacije ostajajo heterogene – wolf diplomacija (1, 2) naj bi po mnenju nekaterih postajala norma, po mnenju drugih ni nujno, da namerava partija nadaljevati s konfrontacijsko diplomacijo. Kitajske poteze se odvijajo, oziroma so reakcija, na večletno zaostrovanje odnosov z ZDA, bipolarnim obnašanjem Trumpove administracije, ter mednarodne stigmatizacije ob pojavu COVIDa. Prav tako se zaradi narave režima in jezikovne bariere, sliši le mnenja manjšega dela kitajskih uradnikov. Ob primerjavi z ZDA, kjer je nestrinanje s Trumpovimi odločitvami stvar medijskih intervjujev, parlamentarnih komisij in javnih debat, se jasno kaže razlika v različni stopnji vpogleda v eno in drugo državo. Tretji sklop analiz na nek način združuje predhodnja – zaostrovanje in sodelovanje sta “vsakdanja orodja” kitajskega diplomatskega pristopa. Obenem se poudarja, da taktika ni nova, temveč vodi partijsko delovanje že desetletja.
    • Problematičnost digitalne geopolitike prihaja vedno očitneje v ospredje. Kitajski startup Zhenhua naj bi glede na raziskavo mednarodne novinarske preiskave, nabral metapodatke o več kot 2.4 milijona zahodnih odločevalcev, birokratov, novinarjev in znanstvenikov. Podatki so bili nabrani prek algoritmov, ki so prečesavali prosto dostopne podatke na socialnih omrežjih in ostalem medmrežju. Razkritja niso presenetljiva, saj obveščevalne agencije večine držav, že dlje sodelujejo s tehnološkimi podjetji pri razvoju algoritmov za pomoč pri nabiranju podatkov iz medmrežja. Kitajsko strategijo se označuje z buzzwordom hibridnega vojskovanja, vendar se medtem pozablja na uvide iz 1999 – kitajska obveščevalna strategija temelji na “tisočih zrnih peska” dlje od trenutnih “odkritij”.
      • Povezano z zgornjimi navedbami je
    • Notranje-politično se odražajo napetosti v družbi. Partija je na celini zaprla režimskega kritika. Aretacije, njihova številčnost, obseg kazni in ostali načini represivnega kolesja ostajajo nejasni. Opazovalce je presenetila tudi aretacija novinarke CGTN (kitajska državna televizija v angleščini). Razlogi niso jasni; ena izmed hipotez pravi, da ni bila aretirana zaradi svojega dela, temveč zaradi kitajsko-avstralskega državljanstva – torej kot neke vrste “diplomatska talka”.
  • Končuje se strategic ambiguity glede vezi med Kitajsko (PRC) in Tajvanom (RoC). Politika zadnjih desetletij je temeljila na obojestransko koristnih gospodarskih odnosih; v zameno je Tajvan ostajal nevtralen glede zavezništva z ZDA, četudi Kitajska ni umaknila groženj o vojaškem posredovanju. Zadnje poteze tajvanske premierke Tsai, končujejo limbo. Tajvan diverzificira svoje ekonomske vezi; strateško se približuje ZDA; napoveduje se modernizacija vojske.
  • Ob širši analizi azijske regije, se poleg zaostrovanj nadaljuje tudi diplomatska igra. Pričenja se mnoštvo sestankov ASEANa. Glavne točke agende je post-covid okrevanje, ter ohlajevanje odnosov med ZDA in PRC.
  • Več azijskih držav se sooča s protesti in porastom opozicije; sočasno se ponekod opaža porast državne represije in šibenje parlamentarizma. Iz Mjanmara se medtem poroča o sistemski korupciji vojaško-podjetniškega konglomerata MEHL, ki ima lovke razpredene v ekonomiji, pri ilegalnih aktivnostih in tujih investicijah. Druga zgodba sta pričevanji dveh mjanmarskih vojakov, ki sta se znašla na zatožni klopi ICC. Njune navedbe potrjujejo genocidno politiko mjanmarskih oblasti zoper islamsko manjšino Rohingy na severu države. Tretja zgodba iz države govori o povečanem rasizmu zoper manjšine med drugim valom COVIDa.
  • Japonska ima novega premiera – Suga Yoshihide. Politično se obeta delen rez s politiko predhodnika (Shinzo Abe), saj velja Yoshihide za večjega pragmatista glede balansiranja med ZDA in Kitajsko. Pod vprašaj prihajajo tudi obljube o modernizaciji in razširitvi japonskih vojaških zmogljivosti. (1, 2)

AMERIKI

  • Ameriški zunanji minister Pompeo zaostruje svojo proti-kitajsko retoriko. Sinofobna politika ni omejena le na eno partijo, temveč prerašča v vsesplošno ideologijo ameriškega političnega vodstva. Najnovejši china-hawk postaja tudi Biden.
    • Geopolitično se med velesilami odvijajo prvi akti tehnološke hladne vojne. Saga okrog TikToka in WeChata se približuje kritični točki, saj stopi prepoved v veljavo ob koncu tedna. Več analitikov svari pred odpiranjem Pandorine skrinjice cenzure v relaciji do svobode govora (1. amandma). Obenem se pričakuje, da bo tehnična implementacija prepovedi, zaradi narave digitalnega sveta, nepopolna. Za konec se prav tako poudarja, da sta bila socialna omrežja ena izmed kitajskih kanalov do zunanjega sveta (poleg poti z boljšo enkripcijo, ki se jih poslužujejo disidenti). Poenostavljeno, je Trumpova prepoved, kot tolikokrat poprej, le politikansko nabiranje točk med predsedniško kampanjo, ter ne iskrena želja po rešitvi težav.
    • Pentagon je izdal letno poročilo o kitajski vojski. Glavno opažanje je obseg kitajske mornarice, ki je postala največja na svetu (ZDA imajo zaradi pomanjkanja sredstev že več let težave s količino operativnih vojaških ladij ter oskrbovalnega ladjevja). Druga ugotovitev poročila je kitajska namera o podvojitvi jedrskega arzenala.
    • Geopolitično se opaža, da postaja Azija centralni fokus ameriške zunanje politike (pomembnost ME pada že leta; pivot to Asia obelodani Obama). Del ameriškega strategije je uperjen na drugo verigo pacifiških otokov (2nd island chain) – Guam, Palau, etc – na katerih se že nahaja več ameriških vojaških baz. Strategija zaudarja po naftalinu, saj je prepakiranje hladnovojne containment mantre in domino theory.
  •  Amerika ni le pod vplivom predvolilne mrzlice, temveč poka po šivih. Pričakuje se obsežno stanovanjsko krizo; svari se pred zmotno politiko FED; približujejo se tudi hladnejši deli leta, ki ne bodo pripomogli k nižanju ameriških COVID številk. Najnovejša knjiga, ki govori o Trumpovem spoprijemu s pandemijo navaja, da je bil Kaligula o resnosti COVIDa (največja epidemiološka grožnja od španske gripe 1918) obveščen 28. januarja. Kitajsko partijo se je vleklo na zatožno klop zaradi dva do tri-tedenske zamude – ameriška administracija je med čakanjem na tračnicah, ignorirala COVID vlak skoraj dva meseca. Ne sme se pozabiti niti vedno večjih izgredov in nasilja na ameriških ulicah – celo “desno-sredinski” mediji svarijo, da uhaja situacija izpod nadzora. Prav tako se pojavljajo svarila pred Trumpom samim, saj se vse leta administracija spogleduje z avtokratskimi pristopi – volitve njegova hotenja le stopnjujejo.
    • Med predvolilno kloako propagande se je pojavila tudi sveža zgodba o ruskih poskusih manipulacije, ki je bila hitro pograbljena s strani nekaterih medijev. Kasneje se je izkazala za fake news.
  • Trumpov kandidat za vodstvo intra-ameriške razvojne banke (IDB) je, nepresenetljivo, aparatčik brez kompetenc. Sočasno administracija izničuje 60 letno tradicijo – predsednik banke je bil dosedaj vedno državljan latinskih držav, ter podpredsednik iz ZDA.
  • V Čilu se nadaljujejo množični protesti zoper korupcijo in sistemske težave, zaostrene med pandemijo.
  • Zaradi lokalnih težav s pandemijo, se spregleduje katastrofalno epidemiološko stanje v Latinski Ameriki.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Večji del analitične srenje izraža skepso glede normalizacije odnosov med UAE in Izraelom. Poteza je nedvomno pozitiven korak, vendar se ne sme napihovati obseg dejanskih sprememb, ki ostaja minoren. Predvsem se poudarja politiko ZDA, ki prerada naseda “pseudo-reformam” zalivskih avtokratov (eg MBS). Vodja UAE, Mohammed bin Zayed (MBZ), velja sicer za sekularno usmerjenega reformatorja. V zameno za premirje, je uspel vsaj začasno ustaviti Netanyahuve ideje o aneksaciji Zahodnega brega. Prav tako se šušlja o ameriški prodaji lovcev F35, s čimer bi se monarhija uvrstila na seznam tesnih ameriških zaveznikov.
    • Regionalno se obeta nadaljnje mirovne sporazume med Izraelom in arabskimi državami v regiji. Edina partija, ki ostaja na cedilu, so kot vedno Palestinci. Podobno obeta tudi načrt ZDA, ki naj bi pri življenju ohranjal možnost palestinske države (two-state solution), vendar sočasno namenja denar za gradnjo stanovanj izraelskim naseljencem.
    • Splošneje se opaža, da Bližnji vzhod izgublja na geopolitični pomembnosti.
  • Libijski clusterfuck, zakuhan od zahodne mednarodne skupnosti (fr, vb, ita, zda), uhaja izpod nadzora. Stanje je po eni strani odraz trenutne geopolitike in rebalansa moči. Sočasno sta sprti strani ujeti v zero-sum vozel – kontrola nad libijskimi fosilnimi rezervami je najlažji način za pridobitev tujih sponzorjev; posledično želita obe strani celotno naftno pogačo zase.