Dodaten pregled RSS & INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • Ekonomija ostaja ne le trhla, temveč je nadaljna pot negotova … medtem borzni trgi rastejo. Krugman argumentira, da so borze že dlje nepovezane s stanjem v ekonomiji. Ena od Krugmanovih opazk je, da se (še posebej) od tehnološkega sektorja pričakuje “stabilno” prevetritev krize – aka rast delnic in dividend. Problem je, da temeljijo upi na bodoči rasti, ki je glede na dejansko stanje ekonomije (brezposelnost; nižja potrošnja) vse prej kot zagotovljena. V istem času so ameriški tehnološki oligarhi (Gates, Bezos, Musk, et al) presegli biljon premoženja; od marca so ga povečali za 40%. Medtem je EU zabeležila 12% padec BDP; ZDA 32%. Pregled ekonomskih kriz zadnjega stoletja prav tako kaže, da je COVID povzročil epohalen ekonomski krč. Nenazadnje se odvija sredi hladnih geopolitičnih časov; prav tako je predhodno desetletje zaznamovala stagflacija po finančni krizi 2008/09 – COVID je udaril v trhel/napihnjen sistem. Varoufakis izpostavlja podobno – surrealno sočasje borznih rekordov in implozije gospodarstva.
    • Glede na ameriški fiasko nekateri napovedujejo zaton petrodolarja, ter rast kitajskega yuana, ki se nahaja v procesu “digitalizaije“. Drugi so skeptični glede slednjega, ki je še nedavno veljal za naslednjo globalno rezervno valuto, vendar se pojavljajo težave zaradi kitajskega ravnanja. Obenem je dolar še vedno daleč najbolj “uporabljena” svetovna valuta, tudi ob primerjavi z renminbijem in evrom. Ahilova peta dolarja je domače narave. ZDA (država, korporacije, posamezniki) se sooča z zadolženostjo “bibličnih” obsegov in dvomestno COVID recesijo.
    • Ne preseneča rekordna vrednost zlata. Obenem se presprašuje ekonomsko teorijo, ki za preračunavanje posledic epohalne krize, še vedno uporablja predkrizne modele.

  • V geopolitiki se na vseh straneh zaznava “katarze”. Fischer od zahoda pričakuje konec oportunizma, ter opustitev neoliberalizma. Kriza medtem prebuja EU in odpira nove možnosti integracije. Proces je komaj pričet – kljub temu se čuti zanos in asertivnost Bruslja, saj se glede na preostali svet, EU zaenkrat nadpovprečno uspešno spopada s pandemijo.
  • ZDA medtem torpedira sodelovanje v ZN. Kljub odstopu od JCPOA sporazuma glede iranskega jedrskega programa, želi amerika nadaljevati s sankcijami. Sočasno poskuša izrabiti mehanizme sporazuma, od katerega je Trump odstopil v prvem letu mandata. Veto nista podali le Rusija in Kitajska, temveč so čuti naveličanje tudi v Parizu in Berlinu. Čaka se november, natančneje ameriške volitve, ter potihem upa na zaključek MAGA šova.
  • Vezi med Kitajsko in ZDA ostajajo stvar debat. Od zaostrovalne politike v SCS in napihovanju retorike o novi Hladni vojni, ter glede na ameriško prebiranje zaprašenih hladnovojnih učbenikov, se kljub temu najde zmernejše analize. Zaostrovanje ni neizbežno. Obenem je analogija slaba, saj so ameriške vezi s kitajsko neprimerljive s relacijo do takratne CCCP. Prav tako se znotraj realistične šole MO, razlikuje med “vitalnimi” in sekundarnimi interesi države. Med prvimi je preživetje – ZDA in CCCP sta bila ujeta v grožnji medsebojnega uničenja (MAD). Med Kitajsko in ZDA se nedvomno odvija tekma, vendar slednja zajema predvsem gospodarstvo in z njim povezan geopolitičen vpliv – izguba ne nosi cene eksistencialnega konca družbe, kar je bil ključen člen CCCP-ZDA odnosov.
    • V praksi je Kitajska omilila diplomatski ton do ZDA. Trump ima dosti težav s posledicami svoje nesposobnosti. Spori s tujo silo, o kateri večina američanov nima pozitivnega mnenja ne glede na strankarsko pripadnost, bi mu le omogočile usmerjati pozornost stran od lastnih napak. Odvijajo se celo “prijazni” pogovori glede prve faze tako imenovane trgovinske pogodbe. V istem času se nadaljuje tudi TikTok/WeChat saga; ZDA poskušajo prek sankcij upočasniti kitajski BRI.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Vzhodni Mediteran je priča večim zgodbam. Od paliativnega stanja NATO zavezništva, do rasti regionalnega vpliva Turčije, oziroma oportunistično politiko Erdogana. Ozadje zgodba so najdišča fosilnih goriv na morskem dnu in posledičen spor med Turčijo in Grčijo glede morskih mej, pri katerem je udeležena tudi EU. Zadnji incident je zajemal grško-francoske vojaške vaje, kot odgovor na turško mornarico, ki je spremljala ladje za analize morskega dna.
  • Ameriška “križarska vojna” zoper Rusijo je nedavno zajela plinovod Nordstream2 med Nemčijo in RF. Vzpostavlja se sankcije, ki krhajo transatlantske odnose, saj je nemško vodstvo odločeno, da položi zadnjih 150 km cevi.
  • Johnsonov kabinet se nahaja pod plazom kritik glede spoprijema s pandemijo.
  • Poljska postaja vedno očitnejša peta kolona ZDA, ki zavoljo boljših vezi s čezlužjem, znotraj EU podpihuje gonjo zoper Huawei.
  • V Grčiji prihaja do prepakiranja nacistične desnice. Zlata zora umira med sodnim procesom, ter predaja baklo in člane “Grkom za domovino”. IQ sledilcev odraža že nazadovanje pri izbiri imena …
  • Navalny – najprepoznavnejši kritik Kremlja – je bil zastrupljen ter v kritičnem stanju prepeljan na zdravljenje v Berlin. Krivi se Putina, četudi analitiki opozarjajo, da je timing neprimeren. Putin sočasno žonglira pandemijo, notranja trenja glede konstintucionalnih “reform”, ter z nelagodjem opazuje sosednjega avtokrata, ki se sooča z množičnimi protesti. Kremeljski krogi se zavedajo, da bi smrt Navalnya spremenila v mučenika in podžgala opozicijo sredi najtežavnejšega leta Putinove vladavine. Navalny je imel prav tako mnoštvo sovražnikov; obenem Putin ni vsemogočen, temveč “usklajuje” interesne struje v ruskem ozadju. Režim sicer verjetno pozna krivce, vendar se prav tako lahko dvomi, da je napad “odobril”.
    • ADDENDUM: Nemška vlada je navedla, da je bil Navalny zastrupljen z Novichokom – zloglasnim strupom britanske Skripal zgodbe. Bring popcorn.
  • V Belorusiji se nadaljujejo protirežimski protesti zaradi spornih volitev. Notranja zgodba je jasna – avtokrat vodi kleptokratsko oligarhijo, ter prične verjeti lastnim lažem o podpori, kar privede do “80%” volilne farse. Zanimivejša je mednarodna dinamika visavis Rusija in EU. Zaenkrat opozicija ni rusofobna, temveč je naveličana režima. S tem se vsaj trenutno izogiba ukrajinskemu euromaidan scenariju, ki je eskaliral zaradi vpletenosti v rusko in evropsko ekonomsko unijo. Lukashenko se sklicuje na rusko podporo, vendar naslednje poteze Kremlja niso jasne. Možnih je več scenarijev, vendar je ruska intervencija ali asociacija z osovraženim režimom neproduktivna. Idealna možnost je zamenjava oblasti, ki bo upoštevala vezi do Kremlja. Govora je o pomembni vlogi Nemčije.
  • Armenija in Azerbajdžan sta ponovno v vojni, za spremembo se ne izmenjuje strele v regiji Nagorno-Karabakh.
  • Obseg in posledice pandemije, ter primer slabega političnega vodstva, se čutijo v Turkmenistanu. Vlada že več mesecev ne navaja jasnih informacij o virusu, niti ni natančnih navodil glede ukrepov. Rezultat je zmeda med prebivalstvom in širjenje debilizmov iz zarotniških enklav na socialnih omrežjih.

AZIJA:

  • Kabulske oblasti so ustanovile svet za spravo s Talibani. Medtem se je ustavil proces izpuščanja talibanskih zapornikov, kar otežuje nadaljna pogajanja. Splošneje, se dvomi v uspešnost afganistanskega premirja (1, 2).
  • Pakistan je bil, kljub spočetnim težavam, uspešen pri zajezitvi pandemije. Serološki testi so pokazali 11% prekuženosti. Pakistanska vojska je medtem prevzela vzvode nad kitajsko-pakistanskim ekonomskim koridorjem (CPEC), delom BRI. Namen zbliževanja s Kitajsko ni e finančne narave, temveč se oblikuje zavezništvo zoper Indijo.
  • Indija in Kitajska sta pričeli s ponovnim zaostrovanjem stanja na himalajski meji. Analiz situacije je mnoštvo. Sam spopad je, kakor predhodnji, le diversionary agression. Incident je patriotska zamota za oblasti obeh držav sredi “utrujenosti” od pandemije. Ostale analize zajemajo indijsko ujetost v težave kopenskih mej; omenja se Tibet, kot možno področje za eskalacijo; pregleduje se jedrski doktrini sprtih držav – Kitajska naj bi glede na navedbe Pentagona, šririla svoj jedrski arzenal.
    • IS naj bi se poskušal širiti med muslimansko skupnostjo na severu Indije.
  • Pandemija je privedla do trenj tudi znotraj Kitajske. Pretiran Han “patriotizem” povzroča etnična trenja na periferiji države. Znotraj partije naj bi prihajalo do razkola med Xijem in premierom Keiqiangom.
  • ZDA so prekinile izročitveni dogovor s Hong Kongom zaradi celinske “zakonodaje”, ki stopa v veljavo.
  • Pojavljajo se novi detajli iz Xinjianga, glede spornega ravnanja kitajske partije – etničnega zatiranja Uyghurjev. (1, 2, 3)
  • Tajvanska (RoC) predsednica Tsai je pričela s pogajanji o trgovinski pogodbi z ZDA (1, 2). Pričakuje se težave s strani celinske Kitajske (PRC).
  • Zaradi zdravstvenih težav je odstopil japonski primer Abe. Mnenja o zapuščini so deljena; nedvomno je uspel v “kaotičnih” časih, vladati relativno stabilno. (1, 2, 3)
    • Vprašanje naslednika bo močno vplivalo na debato o japonski oborožitvi, natančneje obseg ofenzivnih kapacitet. Sočasno se pojavljajo nesoglasja z ZDA glede obrambnih kapacitet.
  • Na Tajskem se odvijajo protesti zoper monarhijo in nedemokratične elemente ureditve vse od vojaškega udara 2014. Gonilna sila so mlajše generacije; v naslednjih tednih se pričakuje zaostrovanje razmer.
  • V Singapuru se, glede na volilni rezultat, pojavlja “resna” opozicija režimu.
  • Iz Severne Koreje prihajajo nove govorice o “zdravju” KJU. Južna soseda je skeptična.

AMERIKI:

  • Policijsko streljanje v ZDA je ponovno pripeljalo do izgredov. Zasuk v zgodbi je kasnejši smrtonosni strelski incident med samooklicanimi milicami in protestniki. Trump se je lagal glede napotitve nacionalne garde. Njegov obisk kraja, četudi nezaželjen od lokalnih oblasti, je bila burleska. (1, 2, 3) Republikanska stranka je potrdila nominacijo Kaligule za predsedniške volitve. Kolektivna psihoza alternativne realnosti. O obeh incidentih poda najboljši povzetek Oliver.
    • Resničnostni šov Trumpove administracije dosega z zadnjimi mesecemi volilne kampanje svoj finale. Trump poskuša na vse načine izboljšati možnosti za ponovno izvolitev – ne le, da je poskušal prek torpediranja pošte otežiti glasovanje na daljavo; sočasno ponavlja zgodbo iz 2016 o demokratski “kraji” volitev … seveda le v primeru, če on izgubi.
    • Obe ameriški partiji sta si enotni glede ene stvari – na tak ali drugačen način za stanje in težave kriviti Kitajsko. (1, 2, 3)
    • Trumpova podrepnika Kuschner in Pompeo nadaljujeta polom označen za trenutno ameriško bližnjevzhodno diplomacijo. Na sceni se ponovno pojavlja Banon, tokrat v spremstvu kitajskega kvazi-disidenta Guo Wenguija.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Normalizacijo odnosov med Izraelom in UAE se napihuje, saj je obstranska zgodba v regiji. Sočasno ne rešuje večih polemik, ki lahko še vedno vodijo v “težave“. V ozadju vsega stoji tudi prodaja ameriških lovcev F35.
    • Diplomatsko stanje med arabskimi državami in Izraelom neposredno vpliva na Palestinsko vprašanje. Palestinci nimajo težav le s sosedi in arabskimi “brati”, temveč otežuje enotnost že notranji razkol v vodstvu PLO.
  • Obojestransko nezaupanje lahko poruši trhlo premirje med Jemnom in Savdsko Arabijo.
  • Ameriške sankcije zoper Sirijo se označuje za krute, saj prizadevajo tudi civilno prebivalsto – slednje je mnenje ameriškega hawkish thinktanka. Zaradi preostalega kaosa se v Siriji pozablja na pandemsko situacijo.
  • Libanonska eksplozija je že skoraj pozabljena – stanje v državi, navajeni kriz in katastrof, je preprosto FUBAR. Pomoč, ter širitev prestiža, ponuja Erdogan. Medtem je slednji tiho glede Xinjiang stanja Uygurjev, saj držijo turško ekonomijo nad vodo kitajska posojila.
  • Pri “obravnavi” libijske prihodnosti se pojavljajo omembe o možni delitvi države, saj nima nobena od sprtih strani moč za prevzem kontrole nad celotno državo.
  • V Tuniziji prevzema oblast nov premier. Upa se, da bo uspel umiriti obdobje družbenih trenj.
  • Egipt poskuša zaradi pomanjkanja pridelovalnih površin, razširiti kmetijstvo na puščavo. Izvedba projekta je ambiciozna.
  • Govor o dolgovu afriških držav med Kitajsko in IMF, ter možnih odpisih glede na globalno stanje, ostaja na ravni debatnega krožka.
  • Mednarodna skupnost, pod taktirko WHO, je uspela izkoreniniti polio v Afriki.
  • Coup d’etat v Maliju lahko privede do nadaljne destabilizacije Sahela.