- Glede na obseg in posledice pandemije, ne predstavlja uspešno cepivo le rešitev iz krize, temveč so napori vpeti v hladne geopolitične čase in “nacionalni ponos”.
Prvo cepivo ponujajo Rusi – marketinško poimenovano Sputnik V – vendar se poraja skepsa. Cepivo temelji na preverjenem postopku, vendar je bil razvoj pohitren (milo rečeno).
-
- Poenostavljeno, so ruski znanstveniki uporabili adenovirus (obstoječ vektor za cepiva), ter mu dodali covid protein. Glede na ostanke sovjetskega “predznanja” o vojaški manipulaciji patogenov (Vektor, Biopreparat), ima Rusija nedvomno znanje za opisan razvoj, saj postopek ni raketna znanost. Prve faze testiranj naj bi bile uspešne, vendar pomanjkljive ob primerjavi z zahodnimi standardi – spustilo se je bolj “množično” tretjo fazo. Odmerke se medtem že vbrizgava; več držav stoji v vrsti za nakup.
- Rusko cepivo komplicira tudi notranja-politika. Biti prvi je za Kremelj prestiž, ter uporabna zgodba za gradnjo ljudske podpore. Glede na težave režima ob spopadu s pandemijo, rabijo kremeljski krogi “uspeh”, ki dokazuje njihovo kompetenco. Slednjemu botruje tudi izbira imena – Sputnik je bil prvi satelit, oziroma sovjetska “zmaga” med pričetki vesoljske tekme.
Za končno sodbo je potrebno počakati znanost. Rusko cepivo nima smisla zavreči le zaradi njegovega izvora; sočasno se naj ruske navedbe vzema z rezervo. Po svetu se medtem razvija več kot 100 cepiv, ki se nahajajo v različnih fazah. Kitajska je, podobno kot Rusija obelodanila, da že od julija uporablja eksperimentalno cepivo za medicinsko osebje. Več zahodnih držav podpisuje pogodbe za prejem prvih doz. Cepivo je torej neločljivo povezano s trenutnim tekmovanjem v mednarodni areni. Ne preseneča zgodba o hackanju raziskav – namesto znanstvene kolaboracije, se države za informacije iz drugod poslužujejo medmrežnih vdorov (slednjim se ne očita malignost, saj niso namenjeni izničenju napredka, temveč le nabiranju informacij).
Splošneje, svari stroka pred neenako dostopnostjo cepiva. Razvitejše/bogatejše države se dogovarjajo s farmacevtskimi giganti o zgodnem dostopu do cepiv, oziroma o zakupu prvih doz za lastno prebivalstvo – govora je o vaccine nationalism. WHO medtem poziva, da se države zedinijo pod programom COVAX, prek katerega se bi kolektivno iskalo, testiralo, proizvajalo, ter enakopravno razdeljevalo doze. Kot se opozarja že od samega začetka pandemije, bo najhitreje prebrodena prek kolektivnega napora.
PS Ob strani smo pustili biološko problematiko. Imunost zoper COVID, dobljeno prek cepiva, ni nujno trajna. V ozadju tiči kompleksnost imunskega sistema, ki sčasoma “pozabi” izkušnje z nekaterimi boleznimi. Glede na prve raziskave, pade raven C19 protiteles že nekaj tednov po obolenju. Tudi uspešno cepivo, posledično ni nujno srebrn metek za vse trenutne težave – v vsakem primeru bo ojačalo anti-vaxxer paranojo. Do negativnih posledic lahko privede tudi pohitreno iskanje cepiva, pri kateremu sodeluje mnoštvo bolj ali manj resnih laboratorijev. Pričakuje se poplava različnih cepiv – obsežni stranski učinki le enega bodo prav tako podžgali zanos QAnon gorečnežev.