Dodaten pregled RSS & INFO + kako zaobiti paywall
SVET:
- Globalna tekma za razvoj cepiva zoper COVID je našla prvega “kandidata”. Rusko cepivo, poimenovano Sputnik V (vpet v PR o zmožnostih Ruske federacije), je prešlo “pohitren” razvoj prve in druge faze; tretja faza se sedaj pričenja v večih državah (ru, br, sa, ua), sočasno s pričetkom masovne proizvodnje odmerkov.
- Polemik je več. Po eni strani je bil ruski postopke pohitren, kar botruje skespsi med zahodno znastveno srenjo. Po drugi strani se vstavlja anti-covid protein prek vektorja adenovirusa, kar je preizkušen in poznan postopek. Glede ruskega znanja se prav tako ne sme pozabiti, da poseduje federacija zapuščine sovjetskih vojaških bioloških programov (Vektor, Biopreparat) – opisana manipulacija virusov ni raketna znanost. Sočasno se pandemija, ter iskanje cepiva, odvija med hladnimi geopolitičnimi časi. Kakor je na eni strani ruski “PR”, je na drugi (apriorna) skepsa po letih napihnjene rusofobije.
- Na drugi strani spektra, je več mednarodnih zdravstvenih organizacij oblikovalo fronto za globalno dostopnost cepiva. Med pandemsko paniko se namreč pozablja, da se na zahodu soočamo z “blažjimi” izzivi pandemije. Reven in razvijajoč svet se medtem sooča z dosti bolj eksistencialnimi težavami.
- Ekonomski trgi nadaljujejo bivanje v paralelni dimenziji. Navkljub zaskrbljujočim gospodarskim statistikam in nejasno prihodnostjo, borze beležijo rast. Del vzroka za stanje tiči v poplavi likvidnosti – rezultat več tisoč milijard dolarjev reševalnih paketov držav.
- Vrabci na veji čivkajo o “novi” Hladni vojni med ZDA in Kitajsko, četudi je situacija stvar interpretacij. Nekateri analitiki medtem izražajo naveličanost nad staro-grškim realizmom – natančneje Thucydides trap. Slednji je v Zgodovini Peleponeške vojne pokril konflikt med Šparto in Atenami – govora je o neizbežnosti konflikta med obstoječo in vzpenjajočo silo, kar se aplicira na razmerje med ZDA in Kitajsko.
-
- Pri interpretaciji kitajskega zunanje-političnega dogajanja (pre)pogosto prihaja do površnih analiz. Ne glede na spornost nekaterih dejanj, je ameriška primerjava Xija z zgodovinskimi avtokrati ranga Stalin napihnjena. Xijeva partija je podobna takratni CCCP predvsem pri avtokratični notranji politiki, vendar imajo Kitajci daleč več, predvsem ekonomske, svobode. Stalinistična ideologija je bila uperjena v globalno širitev – Kitajska politika ne kaže teh namer. Ameriška interpretacija, prodajana s strani “izjemno kredibilne” administracije Trumpa, sliči medtem na copy&paste Trumanove doktrine iz 50tih let prejšnjega stoletja (spisane med pričetki Hladne vojne).
- Precenjevanje kitajskih zmožnosti prav tako ustreza partiji. Kitajska vojaška tehnologija, ob pregledu nians, še ne more parirati ZDA. Podoben primer so letališča na umetnih otokih v SCS, kjer še vedno ne pristajajo kitajski lovci. Ugiba se, da je pristajališče neprimerno. Otoki služijo predvsem za diplomatski pritisk in ne kot pomembna vojaška baza v morebitnem konfliktu. Glede na tekste Sun Tzuja in Sun Bina pisane 600BC, verjetno ne bi smelo presenečati, da zajema kitajska strategija zajetno malho prevar namenjenih zmedi med nasprotniki.
- “Realpolitično” se med velesilama nadaljujejo tragični odnosi; ponovno se zaostruje napihnjena 5G polemika (upravičene, vendar nedokazane obtožbe o kitajskih backdoorih v silikonu + ameriški protekcionizem lastnih tehnoloških gigantov).
- Sankcije se ne dotikajo le hardweara, temveč zajemajo po novem tudi software. Ameriška administracija je prepovedala TikTok in WeChat (1, 2). Odločitev je še ena v vrsti Trumpovih flip-flopov ter zaudarja po dvoličnosti – očitki kitajskim korporacijam so primerni tudi za ameriške tehnološke gigante. Prepoved bo nedvomno prizadela kitajska podjetja, vendar bodo trpela tudi ameriška. V bližnji prihodnosti se prav tako obeta nadaljevanje zaostrovanja. Ena izmed spregledanih napak ameriškega pristopa je pomembnost računske moči, ter ne software kozmetika, pri prihajajočem digitalnem tekmovanju.
- Pri interpretaciji kitajskega zunanje-političnega dogajanja (pre)pogosto prihaja do površnih analiz. Ne glede na spornost nekaterih dejanj, je ameriška primerjava Xija z zgodovinskimi avtokrati ranga Stalin napihnjena. Xijeva partija je podobna takratni CCCP predvsem pri avtokratični notranji politiki, vendar imajo Kitajci daleč več, predvsem ekonomske, svobode. Stalinistična ideologija je bila uperjena v globalno širitev – Kitajska politika ne kaže teh namer. Ameriška interpretacija, prodajana s strani “izjemno kredibilne” administracije Trumpa, sliči medtem na copy&paste Trumanove doktrine iz 50tih let prejšnjega stoletja (spisane med pričetki Hladne vojne).
EVROPA in CENTRALNA AZIJA:
- Države EU se soočajo s popolnoma (ne)pričakovanim porastom okužb virusa. Širi se tudi antivaxxer sindrom, ki je v mnogih evropskih mestih privedel do protestov.
- Ekonomskemu reševanju unije se očita faustovsko kupčijo z avtokrati nekaterih držav, katere prejemajo evropska krizna sredstva kljub neupoštevanju osnovnih določil demokratičnosti, vladavine prava in osebnih svoboščin.
- Širše se pojavlja polemika glede poplave (inflacije) denarja v obtoku – eden od rezultatov reševalnih programov. Povečanje denarne mase lahko privede do deflacije vrednosti, oziroma kupne moči, kar odpira prgišče dodatnih ekonomskih težav.
- Mediteransko morje je priča regionalnemu boju za vpliv. Prednjači turški Erdogan, čigar načrti so v navzkrižju s hotenji in politiko EU.
- Veliki Britaniji se očita brezhrbtenično vedenje glede odnosa s Kitajsko, natančneje je govora o uporabi kitajske 5G opreme. Nedavno je Johnsonova vlada dovolila uporabo 5G oddajnikov, ter prepovedala mrežno opremo (routerje), ki nadzira omrežje. Sedaj se je, pogodu svojim čezlužnim “prijateljem“, ponovno prepovedalo uporabo vseh kitajskih komponent.
- Silikonska dolina prejema dostop do zdravstvenih baz britanskega javnega zdravstva NHS.
- Trump nadaljuje z odpoklicem ameriških vojakov iz nemških tal. Poteza naj bi predstavljala ameriški pritisk, četudi se večidel nemške politike in javnosti na ravnanje Trumpove administracije požvižga. Analitiki opozarjajo, da služi Trumpova odločitev volilni kampanji (obljube o izolacionizmu) ter nima nekega globljega geopolitičnega vzgiba – obenem bo postopek trajal več let.
- Orban je pričel s podjarmljanjem zadnje Bastilje neodvisne politične moči – župani. Pod pretvezo pandemije je pričel z rezanjem sredstev in pristojnosti opozicijskih županov.
- Bivši španski kralj zapušča državo zaradi večih finančnih škandalov, ki so omadeževali prestiž monarhije.
- Prihodnost Ruske federacija ostaja neločljivo povezana s Putinom, ki za nedoločen čas ostaja centralen dirigent med posameznimi strujami v kremeljskih krogih (siloviki; oligarhi; liberalci). Sočasno ostaja vprašanje o Putinovem nasledstvu odprto, s čimer ostaja post-putin obdobje Rusije toliko bolj nejasno.
- Med Belorusijo in Rusijo je tik pred volitvami prišlo do incidenta – beloruska stran je aretirala več ruskih plačancev, katerim se je očitalo vmešavanje v volitve (dejansko je Belorusija baza za ruske plačance namenjene v Sirijo in Libijo). Po volitvah, kjer je bil s 80% potrjen Lukashenko (redki verjamejo v resničnost glasovanja), so se pričeli masovni protesti. Beloruske ulice sličijo na “barvno” revolucijo (eg Maidan). Lukashenko, v klasični maniri avtokratov, za težave krivi zunanje akterje. K situaciji dodaja surealnost pandemija.
- V zadnjih dneh sta oba mogotca že opravila pogovor in vsaj začasno pokopala sekiro. Četudi je njun odnos trenutno hladen, se oba zavedata svoje Ahilove pete – ljudskih revolucij.
- Klasični liberalni mednarodni mantri sledi tudi EU. Zaradi volilnih nepravilnosti je zoper več beloruskih uradnikov vzpostavila sankcije. Vedno več držav in politikov pričenja govoriti o “koncu” režima, četudi se sočasno “pozablja” na avtokratske tumorje znotraj EU (Madžarska; Poljska). Prav tako se pozablja na ukrajinsko revolucionarno pot, kjer je bil (pro-ruski) Yanukovich zamenjan s popolnoma “neoporočnim” Poroshenkom – oligarhija in korupcija se je nadaljevala, četudi je zamenjala zunanjega “sponzorja”. Podobna zgodba se sedaj obeta v Belorusiji.
AZIJA:
- Centralna Azija se že desetletje nahaja v tekmi vpliva med ZDA in Kitajsko. S pojavom COVIDa so se karte ponovno zmešale – glede na trenutno stanje, se v regiji obeta večja prisotnost Kitajske.
- V Afganistanu se nadaljuje heterogena kalvarija. Piko na i predstavlja pandemija. Poleg tega se prebuja lokalna enklava ISIS (ISKP), ki izkorišča pogovore med Talibani in ZDA za lastno agendo. Od Talibanov prevzema “baklo” islamskega fundamentalizma.
- Indija nadaljuje, pod taktirko Modija in hindujske nacionalistične partije BJP, spust v rasni fašizem. Na ostankih mošeje (porušena 1992) se bo gradil hindujski tempel; med govorom je Modi oznanil, da so “Hindujci čakali predolgo“. Ravnanje je klasičen recept politične manipulacije. Modi izkorišča tudi antikitajsko digitalno cenzuro (prepoved TikTok pred dobrim mesecem) za večjo kontrolo medmrežja.
- Zunanje-politično se nadaljuje regionalna tekma med azijskima gigantoma. Beleži se prva obletnica ukinitve posebnega statusa Kašmirja – severne meje so kamen spotike s Kitajsko. Vojaško se smatra, da Indija zaostaja za Kitajsko. Kljub prevetritvam vojaških doktrin, se indijske oborožene smatra za okostenele.
- Honk Kong ostaja srčika trenutnih kitajskih naporov (ostali incidenti so diversionary agression). Legalističen Blitzkrieg kaže resnost kitajskih namer o “rdečem” HK. Na podlagi spornega varnostnega zakona je bil aretiran lastnik in izvedena racija medijske hiše znane po partijski opoziciji. V ozadju, stran od naslovnic o aretaciji medijskega mogula, se nahaja preložitev LegCo (legislative council) volitev za eno leto.
- V Japonski se odvija debata o ofenzivnih zmožnostih vojske. Polemika se je pričela pred leti z odstopom od 9. člena ustave, ki je Japonski prepovedoval izgradnjo ofenzivne vojske (#WW2). Tokratna debata zajema dobavo raket srednjega dometa, uperjene zoper Kitajsko.
- Južna Koreja, poleg uspešnega spoprijema s COVIDom, pripravlja ekonomski new deal za zagon ekonomije po pandemiji.
- Število okužb narašča v Vietnamu, ki je dosedaj veljal za unikum – najuspešnejša razvijajoča država pri omejevanju pandemije.
- Filipinski avtokrat Duterte je pričel politični obračun z oligarhi. Glede na njegovo dosedanje ravnanje, se ne rabi pričakovati spoštovanje človekovih pravic.
AMERIKI:
- Ameriška politična krajina se nahaja v predvolilni mrzlici. Glede na hlad v geopolitiki, se oživlja zgodbo o ruskemu vmešavanju (1, 2), ter načrtno pozablja, da ima ameriški volilni sistem mnoštvo internih težav. Rusofobija je demokratska mantra že od 2016, saj se za izgubo zgovarjajo na procent ruskega vmešavanja – medtem se ignorira 48% ostalih glasov, ki jih Hillary ni uspela prepričati, četudi je bil na drugi strani Trump. Splošneje se upa, da bo v primeru ponovnih nepravilnosti, stvar utemeljena z in flagranti dokazi.
- Trump se medtem na vso moč trudi preprečiti voljenje na daleč (prek poštnih glasovnic ali online). Glede na ankete se namreč zaveda, da mu podpora pada. Manj volilne udeležbe mu lahko le koristi.
- Biden je za podpredsednico izbral Kamalo Harris (1, 2) – levo sredinska notranja politika in zunanje-politični jastreb aka sveže pakiranje Hillary/Obama centrizma.
- Nadzornik (inspector general) v ameriškem zunanjem ministrstvu, nastavljen s strani Trumpa, je bil od slednjega odslovljen po pičlih treh mesecih. Zgodba je del širšega nastavljanje lakajev od administracije, s čimer se krha nadzor nad delovanjem ministrstva. Ne preseneča, da je poročilo ministrstva oprostilo Pompea glede prodaje orožja Savdski Arabiji (kasneje uporabljeno v Jemnu) – prodaja je bila legalna; očita se le pomanjkljivo oceno (ne)humanitarnih posledic.
- Glede na politizacijo ameriške uprave/birokracije, ne presenečajo analize pisane s strani “establishment” think-tankov, ki Trumpu ne očitajo le razkroj ameriške zunanjepolitične kredibilnosti, temveč se govori o koncu iluzije ameriške vsemogočnosti, ter omenja konec hegemonije petrodolarja.
- Glede na trenutno ravnanje, administracija nadaljuje z bipolarnimi hotenji. Želi se preprečiti ekonomsko depresijo zaradi pandemije, sočasno administracija prek “vprašljive” politike izgublja kredibilnost in zaveznike.
- Venezuelski Maduro uporablja pandemijo za konsolidacijo moči in nadaljnjo preživetje režima.
- V Braziliji je Policija ustavila racije favel, ki so se znašle pod kritiko zaradi številčnosti nedolžnih žrtev. Za razumevanje brazilskega stanja, natančneje vzroke za mesijanski kompleks Jaira Bolsonara, je potrebno razumeti brazilsko notranjo politično kulturo, ki je močno obarvana z religijo. Jairova baza ni kriščanska, temveč evangeličanski predeli centralne Brazilije – interiorzão.
BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:
- Pri vzrokih za libanonsko eksplozijo se krivdo pripisuje birokratski letargičnosti in slabim varnostnim pravilom v pristanišču, ter vprašljivi poti ladje, ki je v Libanon dostavila eksploziven tovor (amonijev nitrat). Eksplozija je uničila tudi večmesečno zalogo žita, s čimer se odpira nevarnost pomanjkanja hrane. V luči vsesplošne krize je odstopila vlada – Libanon medtem nadaljuje spust v kaos in nejasno prihodnostjo.
- Izrael in Združeni Arabski Emirati (UAE) so nepričakovano podpisali mirovni sporazum za normalizacijo odnosov. Napihnjena zgodba nosi v ozadju realpolitične vzgibe. Državi bosta lažje nastopala zoper skupne regionalne tekmece (aka Iran). Pogodba prav tako vpliva na hotenja Netanyahuja po aneksaciji Zahodnega brega. Besedišče je sicer različno – UAE govori o koncu načrta aneksacije; Izrael o zamrznitvi. Palestinska stran medtem protestira zoper, še eno izmed zgodovine pogodb, ki ignorira njihovo vprašanje. V ozadju je tudi ameriška prodaja orožja UAE – šušlja se o prodaji F35 in dronov – Izrael zanika navedbe, da je prodaja vezana na podpis mirovne pogodbe.
- Erdogan nadaljuje “kulturen” PR. Pred tednom je bila zgodovinska lokacija poplavljena zaradi gradnje jezu. Na spisku “obnove” se je znašla Hagia Sophia – bizantinska cerkev preoblikovana v mošejo; kasneje v muzej; Erdogan sedaj obljublja mošejo. Erdogan je zaradi odločitve požel mnoštvo mednarodnega negodovanja – kar je del njegove strategije. Poleg obujanja islamizma, si gradi imidž med volilci ravno prek “zoperstavljanja” (tako imenovanim) tujim silam.
- V ozadju se govori o trhlih temeljih Erdoganovega režima. Skrivalo se naj bi obsežen proračunski primanjkljaj – v primeru podražitve nadaljnega zadolževanja, se svari pred bankrotom.
- V Maroku se sočasno odvijata dve, medsebojno nasprotujoči si, zgodbi. Po eni strani je kralj pričel z izvajanjem gospodarskih reform in modernizacijo. Tudi ob nastopu pandemije, je bila državna reakcija nadpovprečna. Sočasno napore otežuje predvsem avtoritarna tradicija taistega režima – gospodarska reforma ne razrešuje neenakosti; COVID digitalizacijo se je poskušalo izkoristiti za širitev državnega nadzora (vendar bilo ustavljeno prek ljudskega nasprotovanja).
- Zaradi ekonomskega propada so se v Zimbabveju pričeli množični protesti. Režim je nad protestnike poslal represivne sile.
- V Maliju se je odvil coup d’etat. Vojaški pučisti so odstavili predsednika ter napovedali volitve.