Pregled – Julij #3

Dodaten pregled RSS & INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

• Geopolitično tekmovanje med Kitajsko in ZDA dobiva nove razsežnosti ter širi področja boja.
  • Za globalno raven se vrstijo svarila glede post-pandemskih časov. Ne gre le za prebroditev trenutnega virusa ali ekonomskih posledic, temveč se črta nadaljnja pot, ki bo definirala soočenje z ostalimi težavami. Dani trenutek, ki zajema vedno večjo tendenco po deglobalizaciji in ločevanju ekonomske prepletenosti, se mora izpeljati premišljeno. Pretiran deglobalizacijski krč, sredi ekonomske krize pandemije, lahko privede do še večjih težav.
  • Nepotrebna trenja, oziroma pomanjkanje sodelovanja, se kaže tudi pri razvoju cepiva. Na eni strani se odvija nacionalna tekma med državami – prvo delujoče cepivo se bo prodajalo bolje od vročih žemljic. Sočasno naj bi Kitajska in Rusija hackala raziskave za COVID cepivo. Poudarja se, da ne gre za sabotažo, temveč krajo intelektualne lastnine. Slednje ponovno odraža razcepljenost velesil – četudi gre za skupen globalen izziv, se omejuje znanstveno sodelovanje in izmenjavo uvidov na podlagi copyright izgovora.
  • Med ZDA in Kitajsko je prav tako prišlo do izmenjave nizkih diplomatskih udarcev, tokrat v sami sferi diplomacije. Amerika je odredila zaprtje večih kitajskih veleposlaništev v državi, zaradi povečanega števila vohunskih (kraja intelektualne lastnine) incidentov – v kitajsko ambasado se je zateklo več kitajskih znanstvenikov obtoženih industrijske špionaže. Le nekaj dni kasneje je Kitajska, kot povračilo zahtevala zaprtje ameriškega konzulata. (1, 2)

• • Sprti velesili imata seveda mnoštvo lastnih težav. Trump je pohitril zaton ameriške hegemonije – tudi če Novembra slavi Biden, je obseg “škode” zelo verjetno dolgotrajnejše narave. Vprašljive poteze, kot je ukinitev študentskih viz in Fullbrigth štipendije za Kitajce, krha ameriško mehko moč. Turobne ekonomske obeti lahko omajajo vlogo rezervne valute petro-dolarja (podlaga za ameriške finančne ekscese in zadolženost – inflacija neskončnega “tiskanja” (QE) se prek rezervne valute izvaža v preostali svet).
  • Na drugi strani Kitajska nadaljuje z Xijevo strategijo, ki poskuša združit rastočo moč države in kitajski pristop do upravljanja družbe. Zunanji analitiki opozarjajo na dosedaj nevideno “agresivnost” kitajske zunanje politike, še posebej glede dominacije v regiji. Podobno, smatrajo nekateri pojav COVIDa za kitajsko strateško prednost, četudi je za dokončno sodbo še zgodaj. Veliko zgodb o kitajski “vsemogočnosti” je napihnjenih – med drugim se ignorira težave kitajskega proračuna, oziroma fiskalnega manevrskega prostora za soočenje s pandemijo.
    • Apropos tekma za regionalen vpliv – zaostrujejo se stališča glede Južnokitajskega morja (SCS). Ameriški zunanji minister Pompeo je zadnji govor namenil provokaciji kitajske strani. Med drugim je razločeval med parijo in narodom, ter slednjega pozval k spremembi oblasti. Tematika ni izbrana naključno, saj je stabilnost in nadaljevanje partijskega vodstva, osnova Xijeve politike. Druga točka govora je bilo ameriško vztrajanje do odprtih trgovskih poti v indo-pacifiškem oceanu – klasičen strawman politizacija – glede na izvozno naravnanost kitajske in ostalih azijskih ekonomij, ni zaprtje morskega prometa pogodu nobenemu deležniku. Ameriške poglede je podprla tudi Avstralija, ki spreminja svojo, dosedaj nevtralno, politiko do kitajskih zahtevkov v SCS.
    • Ameriška strategija, oziroma provokacija, poskuša izkoristiti kitajsko paranojo glede režimskih sprememb. Cilj naj bi bil prekormeren kitajski odziv, ki bi še dodatno podkrepil tako imenovano agresivnost. Zaenkrat se je partija, nepričakovano, vzdržala ostrih obsodb ali novih incidentov v SCS. Predpostavlja se čakanje na novembrske volitve, ki bodo odstrle nadaljnje trende ameriške zunanje politike.
  • SCS ni edina regija ujeta v geopolitičnih interesih. Glede na taljenje arktičnega ledu, ki odpira severno morsko pot (brez težav somalskih obal ali Sueza), se že desetletje govori o geopolitičnih interesih velesil v regiji. Analitiki opozarjajo na napihnjenost zgodbe – primarno se gre le za odprtje nove ekonomske poti, ki koristi vsem udeleženim. (1, 2)
  • Twitter in ostala socialna omrežja so (končno) pričela z agresivnejšim odstranjevanjem QAnon debilizma.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

• Evropa se nahaja sredi geopolitične tekme velesil, ter vsaj zaenkrat predstavlja zadnjo “utrdbo” liberalnega multilateralizma sredi Hladne vojne 2.0. Čezlužje medtem eskalira trgovinsko vojno z EU.
• Sprejem evropskega reševalnega paketa je diplomatski dosežek vreden hvale. Kljub temu situacija še zdaleč ni rožnata. Reševalni paket bo pokrpal akutne težave, vendar še zdaleč ne odpravlja sistemskih, kot so obsežna zadolženost ali nižja konkurenčnost nekaterih članic.
• Razveljavitev sodbe glede Applovega plačila davka odraža juristično krajino EU prežeto z luknjami. Apple drži maso kapitala na irskem zaradi davčne olajšave, po kateri praktično ne plačuje davka – aka davčna utaja. Izvirna sodba je davčno olajšavo smatrala za ilegalno državno subvencijo, ter Applu naložila plačilo več milijard zapadlih obveznosti. Med obravnavo Applove pritožbe, je sodišče sedaj razveljavilo smatranje olajšave za subvencijo. S tem se je tehnološki gigant izognil plačilu davka zaradi tehnikalije, ter ne zaradi manka utajenega denarja.
• V Bulgariji se odvijajo opozicijski protesti, podobni ostalim trenjem po evropskih mestih. En vzrok je ekonomsko stanje države, ki mlajše generacije že desetletja sili k emigraciji. Drugi del protestov je izražanje nejevolje, zaostreno zaradi mentalnega in ekonomskega stresa pandemije. Kot drugod, so tudi v Bulgariji protestniki heterogeni – množico sestavljajo liberalci, levičarji, desničarji in antivaxxer amebe.
• Beloruski Lukashenko se, prvič v svoji karieri, na volitvah sooča z dejansko opozicijo. Gre za njegov šesti mandat, kateri mu bo nedvomno podeljen zaradi kontrole nad političnim sistemom. Pojav resnejše opozicije kljub temu kaže na porast nezadovoljstva s stanjem v državi.
  • V luči volitev se je odvil incident z Rusijo. Beloruske oblasti so aretirale več deset plačancev ruske PMC Wagner. O dogodku se pojavljajo dve interpretaciji – ruski plačanci naj bi prek Belorusije (manj mednarodnih sankcij) potovali v Sirijo, Libijo in Sudan. Aretacija odraža hladne odnose med Lukashenkom in Putinom tekom zadnjih let. Timing aretacije tik pred volitvami je po drugi strani Lukashenkov PR za nabiranje volilne podpore. Ruskim plačancem se očita vmešavanje v volitve.
• Putinove ustavne (ne)reforme je možno interpretirati na različne načine. Kremeljska elita je sprva (januarja) pričakovala ohranitev sistema, tudi po Putinovem odstopu. Slednji si je prek kasnejših legalističnih sprememb, zagotovil nadaljnje predsedniške mandate. Posledično ostaja centralna osebnost, ki balansira med različnimi strujami kremeljskih krogov (siloviki; oligarhi; liberalci).

AZIJA:

• Kaže se, da je bil spoprijem s COVIDom v Centralni Aziji (kakor tudi povsod drugod), močno oviran zaradi nepopolnih podatkov, ter politiziranja pandemije.
• Talibani so opravili več obsežnih notranjih reform pred nadaljevanjem pogajanj s kabulskimi oblastmi. Sin ustanovitelja je prevzel vodstvo vojaške frakcije; med pogajalce se je uvrstilo več talibanskih mogotcev.
• Skrajneži iz pakistanske regije Balochistan so napadli borzo v Karačiju. Ne borijo se le proti pakistanskim oblastem, temveč je grožnja tudi vedno večji kitajski interes v regiji, kar še dodatno otežuje hotenje po neodvisni državi.
• Indijsko-kitajski mejni spor v Himalaji zajema tudi Butan (planota Doklam je na meji treh držav). Kitajska poskuša prek razrešitve mejnih sporov z Butanom, dobiti boljšo izhodišče za pogajanja z Indijo. Indija in Kitajska sočasno tekmujeta za vpliv na bližnjem vzhodu.
• Tibet velja med newage srenjo za višek zena. Lokalno stanje ni rožnato. V ozadju tibetanskega budizma je kastni sistem, neenakost in revščina. Največji budistični samostan na svetu, je sočasno tudi najvišji slum.

AMERIKI:

• V ameriško mesto Portland je administracija zoper protestnike poslala zvezno policijo – rezultat so bili izgredi, solzilec, ipd. Lokalne oblasti so odločitvi nasprotovale, saj so se protesti prelevili v dejanske izgrede šele po prihodu policije – podobno, so bila zbiranja že prvo noč po umiku policije mirnejša.
  • Pri razumevanje ameriškega ustroja je nujno razumeti, da demokracija ni zakoličeno družbeno stanje, temveč zavesten napor politike in družbe. Stanje demokracije in demokratičnosti je posledično rezultat družbenih trendov, ki lahko situacijo spremenijo v boljše ali slabše.
• Kaligulina (Bela) hiša kart se sočasno ruši in požiga, s čimer izpuhtevajo možnosti za ponovno izvolitev novembra. Poleg katastrofalnega stanja pandemije, so dodaten žebljiček v Trumpovi krsti najnovejše ekonomske številke – ameriški BDP je letos padel za rekordnih 32%. Kongres, natančneje republikanski senat, medtem cockblocka nadaljevanje programa 600$ mesečne pomoči, ki se izteče s trenutnim mesecem. Popularni Buffet borzni indeks, ki primerja razmerje denarja med borzo in četrtletnim BDPjem, je prav tako poskočil na zgodovinskih 170%. Analisti pričakujejo obsežno borzno korekcijo/pokol, o kateri se svari že od začetka pandemije.
  • Trump je, zaradi pesimističnih obetov glede ponovne izvolitve, omenil preložitev volitev. Demokrati so idejo takoj zatrli; nasprotuje mu tudi del republikancev. Splošneje, se v zadnjih mesecih pred volitvami pričakuje epsko burlesko. Od Kaligule se pričakuje uporabo celostne palete umazanih trikov, propagande in prelaganja krivde za nastalo situacijo – verjetno bo obveljal za najslabšega predsednika v zgodovini ZDA (kdo bi si mislil, da bo Bush mlajši tako hitro predal “krono”).
• V kongresu se nadaljuje boj med republikanci in demokrati glede nastavljanja lakajev s strani Bele hiše. Tokratno prespraševanje se tiče visokega uradnika v Pentagonu, ki je ideološko neskladen z normami ameriške vojske.
• Ameriški tehnološki giganti – Facebook, Google, Amazon, Apple – so se znašli pred kongresnim zaslišanjem. Presprašuje se njihovo velikost; oligopolni tržni položaj; sporne konkurenčne prakse; ravnanje s podatki; ter njihovo vlogo pri diseminaciji napačnih informacij po socialnih omrežjih.
• V Braziliji povzroča pandemija kaos v eni izmed “ključnih” panog – telefonski centri. Nizka cena delovne sile je tekom zadnjega desetletja privedla do razrasta brazilske call-center ekonomije. Kot pričakovano, ni delovna sila le podcenjena, temveč se sooča tudi z mankom delovnih pravic in zaščite – v situacijo nato vstopi COVID …

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

• Netanyahu se že več tednov sooča s protesti mlajših generacij. Med glavnimi vzroki je pojav COVIDa in slabo stanje ekonomije. Netanyahu je, slično retoriki drugih avtokratov, protestnike označil za anarhiste in levičarske skrajneže. Ironija je, da je med množico na ulicah veliko njegovih bivših volilcev.
• Turčija, natančneje Erdogan, se spogleduje s skušnjavo regionalne hegemonije. Slednje odraža turška zunanja politika, natančneje udejstvovanje v Siriji in Libiji.
• V Libanonu, fubar mutira v snafu. Državi z zgodovinsko heterogeno in razcepljeno politično krajino je izpuhtela ekonomija … sredi zgodovinske pandemije (1, 2).