Dodaten pregled RSS & INFO + kako zaobiti paywall
SVET:
- Človeška debilnost ne pozna meja. QAnon zabloda metastazira svetu, ter povzroča razrast lokalnih gorečnežev, ki širijo zarotniške zgodbice. Posnetki s pravljicami se pojavljajo na domačih omrežjih; oblikovala se je uradna iranska skupina; v Kanadi je zblojenec poskušal napadel rezidenco Trudeauja. H širjenju zablod prispeva tudi ameriški Kaligula, ki podpihuje gorečneže zaradi lastnih interesov.
- ZN opozarja na porast lakote. Lansko leto je bilo več kot 10 milijonov ljudi pahnjenih v ekstremno pomanjkanje. Zaradi posledic pandemije, grozi letos lakota 130 milijonom posameznikom.
- Kljub dejstvu, da je imelo več držav s populističnimi oblastniki težave pri soočenju s pandemijo, jim politična podpora ni usahnila. Vzroki za uspehe populistične politike – ekonomska neenakost; strah pred izgubo nacionalne identitete – še niso odpravljeni.
- Na mednarodnom področju se, kot že več let, nadaljuje epohalen rebalans moči. Med ZDA in Kitajsko se obljublja ekonomsko ločevanje; sočasno govori vedno več ameriških strokovnjakov o nuji po prevetritvi zunanje politike ZDA. Ostaja evropski kontinent, ki občuti nelagodje glede Kitajske. Sočasno želi prevzeti “baklo” globalnega multilateralizma, vendar mora najprej urediti domač prag.
EVROPA in CENTRALNA AZIJA:
- V Bruslju so se znotraj Sveta EU odvijala razvlečena pogajanja glede sprejema naslednjega paketa ekonomskih reševalnih ukrepov. Kot pri prvem paketu pomoči, je bilo glavno trenje med navezo “varčnih” držav (at, dk, nl, se) in preostankom unije. Z vetom so žugali tudi mali avtokrati (hu, pl, si), saj so sredstva pogojena s spoštovanjem evropskega prava, vendar bili kmalu utišani. Večina članic se strinja glede nujnosti skupnega reševanja posledic krize – glavna polemika je razmerje med posojili in nepovratnimi sredstvi. Vrednost sprejetega paketa znaša 750 milijard evrov – nepovratna sredstva 390, ter posojila 360 milijard. Pogajanja so potrdila tudi proračun za naslednjih sedmih let, ki znaša 1074 milijard evrov. Naslednji korak je potrditev sprejetega paketa v evropskem parlamentu.
- Kadarkoli je govora o fiskalni politiki Bruslja, se venomer odpre zgodba evropske (ne)solidarnosti. Glede na kompleksnost unije, so trenja in težavna pogajanja neizogibna. Sočasno se kaže, da pandemija sili Bruselj k sodelovanju in kompromisom. Večina držav namreč doumeva, da bo prebroditev krize hitrejša, če je kontinent solidaren in zedinjen.
- Nemško verjetje v “čisto” politično in gospodarsko krajino je bilo omajano z Wirecard škandalom, katerega se označuje za nemški Enron. Zgodba je eksplodirala januarja, ko je Wirecard razglasil bankrot. Kasnejša revizija je “odkrila” manko 1.9 milijarde evrov. Finančni urad je zavrnil krivdo glede malomarnosti revizij – Wirecard je več let veljal za zgled uspešnega nemškega podjetja, četudi se je v ozadju šušljalo o goljufivem poslovanju. Berlin je že napovedal reformo finančnega nadzora.
- Velika Britanija je podlegla ameriškim pritiskom ter spremenila politiko glede kitajskega Huaweija, čigar 5G oprema je sedaj prepovedana (predhodno, so jo dovolili za obrobno infrastrukturo – oddajnike, ter prepovedali za vozlišča – routerji). Odločitev je slab omen tudi za kitajske investicije v britanski jedrski sektor.
- Klečeplazenje, oziroma približevanje ZDA, se kaže tudi v britanskem zdravstvu. Koncesije in podatke, se netransparentno, podeljuje ameriškim tehnološkim gigantom.
- Britanska parlamentarna komisija je izdala poročilo o ruskem vplivu med Brexit referendumom. V poročilu navaja na možnost ruskega vmešavanja, vendar sočasno izpostavlja, da je sam volilni proces robusten (v primerjavi z ZDA). Poudarja se tudi manko agencije zadolžene s preprečevanjem vmešavanja, ter obsežno prisotnost ruskega kapitala v Londonu, ki Kremlju omogoča lobiranje.
- Na poljskih volitvah je s tanko večino slavil dosedanji predsednik Duda – politično del avtokratske stranke PiS. Pričakuje se nadaljevanje razgradnje demokratične države in razrast nazadnjaške politike (pravice do splava; LGBT, ipd), kar bo privedlo tudi do novih sporov z EU.
- Predstavniki Kremlja se niso udeležili kitajskega BRI srečanja. Ugiba se, če le-to oznanja novo rusko politiko glede Kitajske. Splošneje, se pričakuje svežo zunanjo politiko že zaradi pandemije.
- V Uzbekistanu se odvija reforma bombažne industrije. Dosedaj je bil sektor pod upravljanjem države; polemika je bila sezona žetve, saj se je “uporabljalo” ljudsko delovno silo, med njimi dijake in študente. Slednjo težavo naj bi se rešilo s privatizacijo, vendar le-ta odpira malho drugih težav.
AZIJA:
- Afganistanski projekt demokratizacije se spreminja v farso. Kabulska vlada je, tekom pogajanj glede deljenja moči, povzdignila spornega warlorda na mesto maršala, četudi se mu očita korupcija in kršitve človekovih pravic.
- Pakistanski premier Imran Khan nadaljuje govor o pakistanski verski toleranci, četudi se v državi odvijajo napadi na verske manjšine. Prav tako je pakistanska politika prežeta s fobijo pred hindujsko Indijo. Pojavljajo se tudi prespraševanja glede političnega preživetja Khana.
- Himalajjski spor med Indijo in Kitajsko se umirja, vendar za sabo pušča dolgoročnejše posledice. V indijski politiki se pojavlja vedno več zahtev po uporabi “tibetske” in “tajvanske” karte. Govora je o podpori Dalajlami ter diplomatskem priznanju Tajvana, kot povračilu za kitajsko politiko v Himalaji. Zunanje politični spor je že privedel do prepovedi uporabe nekaterih kitajskih aplikacij v Indiji.
- Znotraj glasil kitajske komunistične partije se je pojavil Xijev manifest z naslovom “The Leadership of the Chinese Communist Party Is the Most Essential Characteristic of Socialism With Chinese Characteristics”, ki združuje več njegovih misli zadnjih let. Osrednji temi sta nadaljevanja partijskega vodstva države ter Xijeve osrednje vloge znotraj partije. Objava manifesta naj bi odražala notranje polemike glede vodenja države. Sočasno je namen objave “mehko” sporočilo kritikom, da ostaja partija centralna družbena sila.
- Sama oblika manifesta sliči na Maotovo “rdečo knjižico”. Razlika je v sporočilu – Maotova kulturna revolucija je temeljila na kaosu; Xijeva misel govori o složnem in učinkovitem vodenju države.
- Pri kitajski zunanji politiki je zaznana večja asertivnost in sestop od Dengove (1978+) mantre o “postopni rasti Kitajske, brez zunanjega provociranja”. Del zgodbe je tudi nacionalističen/patriotski zanos kitajskega naroda. Partija je desetletja gradila zgodbo o rastoči moči države, sedaj je primorana navedbe podkrepiti z zunanjepolitičnimi dosežki.
- Kitajska stran označuje svoj pristop za lastno izpeljanko (zahodnega) multilateralizma. Glavni projekt ostaja BRI, ki spreminja podobo Centralne Azije. Z namenom širjenja svojega vpliva, je Kitajska organizirala 5+1 srečanje z državami v regiji.
- V južnokitajskem morju se nadlajuje geopolitična tekma med PRC in ZDA. Slednje so obelodanile novo diplomatsko pozicijo glede kitajskih teritorialnih zahtevkov. Zanika se kitajsko upravičenost do naravnih virov; “umetne otoke” se ne smatra za teritorij, ki bi državi podeljeval eksluzivno ekonomsko cono (12 milj od obale) – glede na ameriško dikcijo, kitajske zahteve nimajo sodne podlage. Ohranja se FONOP (freedom of navigation) ekskurzije vojaških ladij, ki naj bi garantirale prost dostop do morskih trgovskih poti. Eksperti sicer svarijo, da ameriška stran pretirava s številom FONOP ekskurzij, s čimer izgubljajo svoj (diplomatski) pomen. Nova dikcija ohranja tudi nekaj predhodnih stalnic – ZDA se ne strinjajo s kitajsko razlago mednarodnega prava, vendar se sočasno ne opredelijo glede navedb in teritorialnih zahtevkov ostalih držav.
- V Hong Kongu se nadaljuje politična asimilacija. Beijing naj bi že planiral nadaljnjo HK politiko, ki bo naslavljala socialne težave, kot je pomanjkanje stanovanj in visoka razslojenost. Zaenkrat HK ohranja poseben ekonomski status, s čimer ostaja lukrativno investicijsko vozlišče v regiji. Oblasti prav tako ni strah izseljevanja ljudi, saj lahko manko nadomestijo sveži priseljenci iz celine.
- Amerika je zaradi spornega varnostnega zakona v HK, ukinila pogodbo o izročitvah kriminalcev. Isto sedaj napoveduje tudi več drugih držav. Podobno se dogaja s “posebnim ekonomskim statusom”, ki je HK delal v trgovsko vozlišče z nizkimi izvoznimi tarifami.
- Več analistov svari, da je ameriški pristop kontraproduktiven. Hong Kong se postavlja na piedestal (napihnjenega) mednarodnega problema, ki je medijsko nekajkrat bolje pokrit od protestov v regijah, kjer imajo Ameri manj interesa – četudi so protesti podobne “anti-oblastne” narave. Obenem se pri poročanju izpušča neprijetne detajle, kot je del agresivnih protestnikov, ki so fizično napadali prebivalce z manj radikalnim mnenjem.
- S Kitajske strani niso jasni razlogi za trenutno politiko glede HK. Znotraj partije so se porajali glasovi, ki so nasprotovali (pre)agresivni kitajski zunanji politiki, še posebej v luči pandemije. Partija se je torej zavedala, da bo pristop v HK krhal kitajski ugled, vendar je kljub temu nadaljevala s pritiskom. Predpostavlja se, da je namen v ozadju izgradnja ljudske podpore partiji. Sočasno se zahod ujema v past – partija lahko prek HK izgrajuje propagando o mednarodni “fobiji” zoper kitajske interese – ponovno del zgodbe o nacionalni/patriotski gorečnosti naroda.
- V Južni Koreji odmeva samomor župana Seula, ki je sledil obtožbam spolnega nadlegovanja. Park Won-soon je bil starosta korejske politike, ter tekom celotne kariere veljal za spoštovanega politika. Sočasno je bil član vodilne partije v parlamentu, zaradi česar bo incident pustil pečat na celotnem političnem ustroju, ter nenazadnje na Moonovi zunanji politiki glede severne sosede.
- Severna Koreja nadaljuje z bipolarno zunanjo komunikacijo – sorojenca Kim igrata vlogi dobrega in slabega policaja. Njune dolgoročne namere ostajajo nejasne. Po nedavnih grožnjah z eskalacijo, prihaja s severa sedaj bolj mirovniška retorika.
- V Mjanmaru so zamrli upi po miru, saj eskalira več etničnih spopadov. Obenem se, zaradi neizpolnjenih obljub, krha politična prihodnost nobelovke Aung San Suu Kyi. V Maleziji se nadaljuje tragedija, oziroma pregon Rohingy.
- Duterte je, pod pretvezo pandemije, na Filipinih sprejel varnostni zakon prek katerega se obračunava z opozicijo in aktivisti; parlament je izglasoval zaprtje največje televizijske hiše. Sprejem spornih odločitev je kanaliziral jezo množice – pojavlja se vedno več protestov.
- Indonezija se na vzhodu države sooča s pojavom lokalne mujahideen frakcije, torej radikalnih islamistov. Dejanskost grožnje ostaja stvar debate.
- Singapor zaključuje prve volitve izpeljane po sprejemu zakona zoper fake news. Pri analizi mestne države se večkrat pozablja, da ni demokracija, temveč neke vrste oligarhija s pridihom avtokracije. Zakon naj bi se med predvolilno kampanjo uporabilo za zatiranje opozicije in alternativnih medijev na medmrežju.
- V Avstraliji je postala javno dostopna korespondenca med kraljico in guvernerjem, pisana sredi konstitucionalne krize 1975 – izvoljen premier je bil zaradi političnih nesoglasij odstavljen s strani commonwealth guvernerja, kar je jasno kršenje avstralske suverenosti. Obenem je, glede na demokratsko tradicijo, kraljici prepovedano neposredno vmešavanje v politično dogajanje. Takratni razkol je skoraj priperljal do avstralskega izstopa iz britanske imperialne relikvije commonwealtha.
AMERIKI:
- V ZDA se nadaljuje stopnjevanje volilnega cirkusa. Trump je zaradi upadajoče podpore zamenjal vodjo kampanje. Presprašuje se njegovo voljo do odstopa v primeru poraza na volitvah – na srečo so v ozadju varovala in tradicije ameriške demokracije.
- Trump je pomilostil Roger Stona – republikanskega lobijista udeleženega že pri Nixonovem Watergatu. Stone je bil ključna priča glede Trumpovih vezi z Rusijo med Mueller preiskavo (vmešavanje na volitvah 2016). 2019 je bil obtožen laganja preiskovalcem, prikrojevanja prič, ter oviranje preiskave, ter kasneje spoznan za krivega. Tožilci so februarja zahtevali 7-9 let zaporne kazni – Trump je že isti dan v Tweetu napovedal nestrinjanje.
- Sedajšnja pomilostitev ni bila nepričakovana; tudi drugi predsedniki so izvedli sporne odločitve. Kljub temu predstavlja Stone nevaren precedens, saj je bil neposredno udeležen pri preiskavi predsednika, ki ga kasneje pomilosti. Stone zanika, da je prostost kupil s svojo tišino, oziroma ščitenjem Trumpa, čegar noben resen opazovalec ne verjame.
- Ameriški zunanji minister Pompeo krepi Trumpovo retoriko glede rasne “kulturne vojne” v družbi. Prav tako zanika težave znotraj ministrstva, četudi je nedavno več diplomatov opozorilo na dolgoletno neenakost in sistemski rasizem.
BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:
- Erdogan se sooča s civilnim napsrotovanjem mlajše – Z – generacije. Med online nagovorom študentom, se je med komentarji vsul plaz nestrinjanja z njegovimi politikami. Naslednje dni je video zaokrožil po socialnih omrežjih, ter privedel do twitter taga.
- Obsežna podstat Erdoganove politike je udejstvovanje izven države. Poleg Sirije, postaja Turčija vedno bolj vpletena v libijski vozel. Sočasno ostajajo Erdoganovi cilji in načrti nejasni.
- V Iraku je pandemija povzročila (pozitivno) spremembo politične krajine. Zaradi manjšega iranskega vpliva se niža moč šiitskega bloka, kar lajša spravo s sunitskim blokom.
- Dubai (UAE) je tekom zadnjih desetletij zrastel v regionalni finančni center, torej bančno oazo. Večina transakcij je legalnih (nepremičnine; zlato; vrednostni papirji), vendar se kljub temu opaža porast korupcije zaradi same gmote denarja. Sočasno so v ozadju tudi ilegalni denarni toki, vendar državno vodstvo in mednarodna srenja težave ignorira.
- ZN se sooča s kritiko glede preiskovanja umora libanonskega premiera leta 2005. Krivdo se pripisuje Hezbollah, vendar je bila raziskava medla ter brez zaključkov. Razlog za manko volje naj bi bila dinamika med šiiti in suniti. Z dokazano krivdo šiitske Hezbollah se bi odprla nevarnost državljanjske vojne – ne le v Libanonu, temveč v regiji (podobno grožnjo je 2007 izjavil, v navezi na umor premiera, tudi Assad).
- V Iranu se je tekom zadnjega meseca odvilo več incidentov in eksplozij. Sprva je oblast zanikala vpliv tujih sil, četudi so bile eksplozije in ogenj v bližini večih objektov povezanih z vojsko in/ali iranskim jedrskim programom. Kasneje se je sicer priznalo poškodbe centrifug v Natanzu. Natančna ozadja – ter idenditeta storilca – ostaja neznana. Režimski molk se interpretira kot notranji PR, saj se pred narodom ne želi priznati neuspeh obrambe.