mackinder heartland

Dodaten pregled RSS & INFO + kako zaobiti paywall

SVET:

  • COVID zgodba se nadaljujejo. Španska študija, ki govori o “najbi” virusa v vzorcih iz marca 2019, se sliši odlično, vendar še ni peer-reviewed. Stroka že izpostavlja napake v metodologiji.
    • Obetavnejša je študija, ki kaže na prisotnost T-celic v asimptomatičnih pacientih, tudi če nimajo protiteles zoper COVID. Slednje lahko pomeni, da je infekcije v populaciji več, kot jo zaznamo prek testov na virus in protitelesa. Za slavje je še prezgodaj, saj je za dokončno sodbo potrebna dodatna znanstvena preverba.
    • WHO in znanstvena sfera opozarja, da se kopičijo dokazi o prenosljivosti COVIDa prek zraka. Dosedaj je za glavni vektor okužb veljal kapljičen prenos.
    • Iz azije se poroča o najdbi novega virusu prašičje gripe, ki je že preskočil na človeka. Zaenkrat še ne povzroča simptomov.
    • Ob stokanju nad nošnjo mask, se lahko zgledujemo po Aziji, kjer so maske del “higiene“. Natančneje, se od bolnika pričakuje nošnja maske, kadar se giblje v javnosti ali prihaja na delo, saj s tem ščiti ostale. #rocketscience
    • ZDA so pokupile večmesečno zalogo zdravila remdesivir, ki naj bi pomagalo pri kritičnih primerih COVIDa. Kupljena zaloga je večja od (trenutnih) ameriških potreb; odločitev je še en odraz ameriškega unilateralizma.
    • Pri pregledu sproščanja ukrepov po svetu, se kažejo različni pristopi države. Ponovno se kaže vpliv lokalnih razmer na hitrost in obseg širjenja virusa.
  • Po svetu se vrača, oziroma nadaljuje, obdobje protestov, ki odražajo stresne čase pandemije. Osrednji problem postaja ekonomski šok. Med analitiki in nekaterimi političnimi deležniki se vrstijo navedbe o potrebi po korenitih reformah – govora je o novem “new deal” (Keynesianism), svežih manifestih in prevetritvi družbene pogodbe za znižanje neenakosti in ustavitev razslojevanja; Varoufakis omenja družbeni boj.

  • Pandemija je pohitrila ameriški zaton (1, 2), oz bila zakasnel reality check. Stanje v ZDA se primerja s propadom CCCP, ter prihajajočih težav med izpuhtenjem (petro)dolarja. Na globalni ravni, se odpirajo vprašanja o bodočem ustroju mednarodne arene. Konec in kritiko “Liberal world order” časov, pod taktirko ZDA, priznava celo Nye. Ob predpostavki, da je Kaligula odstranjen iz Bele hiše, se mora Amerika soočiti z novimi razmerji moči – “pax americana” se izteka. Svetuje se vračilo h post-ww2 koreninam, natančneje tesnejše sodelovanje z demokratičnimi zaveznicami, za protiutež Kitajski. Sočasno, se mora pri globalnih problemih (klimatske spremembe), najti skupno pot z vsemi.
    • Pregled kitajske zunanje politike odstira dva pristopa. Kitajska pristaja na določene norme in sporazume – WTO, klimatski dogovori, ZN, ipd – vendar sočasno spodkopova na področjih, kjer ima manj interesa – človekove pravice. Sočasno izgrajuje “lastne” mednarodne agencije in projekte (BRI, AIIB, etc), ki so alternativa institucij v domeni zahoda/ZDA, kot so WB ali IMF. V nekaterih sferah, kot je kontrola medmrežja, predstavlja enega od možnih modelov (firewall). Kaže se kitajska preokupacija z državno suverenostjo, ki naj bi segala na internet.
    • Na zahodu se pojavlja govor o zajezitvi – obuditev in prepakiranje Keenanove containment mantre Hladne vojne. Svari se, da krhanja oskrbovalnih verig še zdaleč ni konec – kombinacija trgovinske vojne sredi epohalne pandemije ostaja presprašljiva. Po drugi strani je govor o “ločitvi ekonomij” velikokrat napihnjen, saj je večina modernega gospodarstva, preplet verig iz večih kontinentov; tudi “backsourcing” ni možen čez noč. Globalizacija, četudi spremenjena, ostaja na programu tudi po pandemiji, saj je podstat modernosti/normalnosti.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

  • Glede na zasuke v mednarodni areni, se spreminja razmerje med Kitajsko in EU. Pristop slednje ostaja defenziven, saj vrhovno srečanje ni obrodilo napredka. Evropa nadaljuje s kritiko glede pomanjkljivega spoštovanja človekovih pravic, vendar se sočasno zaveda obojestranske odvisnosti od ekonomskih odnosov. Prednjači Nemčija, ki želi evropsko politiko uskladiti z lastnimi gospodarskimi interesi. Kitajska medtem sicer prisega na pripravljenost do sodelovanja v multilateralnih institucijah (ZN, WTO, ipd), vendar je dejanskih pogajanj in napredka malo. Manjša se količina kitajskih investicij; tudi zgodbe o kitajskem prevzemu centralne in vzhodne Evrope so večidel pretirane. Kaže se nejasna prihodnost mednarodne skupnosti – obe strani čakata na razrešitev ameriškega kaosa, oziroma so ključne novembrske volitve, ki bodo določile bodoče stanje Bele hiše – Kaligula ali demenca.
  • Nemčijo se velikokrat postavlja za zgled stabilne politike. Pod površjem se zaradi stresa pandemije, kakor pri vseh državah, tudi pri njih kažejo problemi in težave v gospodarstvu in družbi.
  • Prvi krog poljskih predsedniških volitev ni prinesel zmagovalca. Duda, podprt s strani konservativne/avtoritarne stranke PiS, je prejel 44% glasov. Trenutna okupacija je pandemija in ekonomija, vendar ni pozabil na omembo boja zoper “radikalnost” lgbt skupnosti, pravice do splava in “progresivnih” zahtev EU, kot so spoštovanje pravne države. V primeru njegove zmage se pričakuje nadaljnjo oddaljevanje Poljske stran od evropskih norm. Drugo mesto je s 33% zasedel pro-evropski kandidat, vendar bo težko nadoknadil razliko v drugem krogu volitev. PiS je tekom večletne vladavine prevzel kontrolo nad javnimi mediji; izgradil bazo privatnih medijev, ter utrdil svojo volilno bazo prek populizma, etc.
  • Britanskemu premieru Johnsonu, ter v ozadju stoječi konzervativni stranki, se očita posluževanje ameriških političnih metod. Republikanska politika pod Johnsonom ignorira ekonomske skrbi volilcev, ter stavi na populizem. Ob nadaljevanju pristopa torijcev, ter sočasnem oblikovanju zmerne socialne politike, se laburistom ponuja možnost za izgradnjo podpore. Odstop visokega uradnika medtem odraža na spore med vlado in upravo – Johnson, podobno kot ameriška administracija, nastavlja na položaje svoje lakaje.
  • Napovedani diplomatski pogovori med Kosovom in Srbijo so propadli. Thaci je bil obtožen vojnih zločinov; Vučičeva stranka je dominirala na volitvah zaradi opozicijskega bojkota udeležbe. Pogovori so bili organizirani s strani ZDA – voditelja naj bi se srečala v Beli hiši. Glede na dosedanje “uspehe” Trumpovih pogajanj, veliko analitikov meni, da je propad pogajanj pozitiven razplet. Pričakovalo se je, da Trump zaradi bližajočih se volitev poskušal dokazati svoje pogajalske “sposobnosti”, ter mešal drek in državi silil v nepremišljen dogovor, ki bi razmere med državama le poslabšal.
  • Volilci so potrdili Putinove ustavne spremembe, s čimer se odpravlja limit predsedniških mandatov. Notranje-politično zakulisje nosi več nians. Del sprememb omogoča Kremlju izvajanje ekonomskih in socialnih reform – kritiki obljubam ne verjamejo; reformni program je otežen tudi zaradi pandemije; za dokončno sodbo je še prezgodaj, saj naj bi se kremeljski krogi zavedali, da so reforme neizbežne (eg reformacija ekonomije v smeri tehnoloških sektorjev, ter stran od fosilnih goriv).
    • Ustavila se je bitka glede medmrežnega nadzora, uperjena zoper ruski Telegram. Slednji, je vse od nastanka, temeljil na šifriranju sporočil. Država je zahtevala neposreden dostop, kar je Telegram zavrnil. Poskušalo se je blokirat IPje, vendar je inovativno podjetje prek proxy serverjev, več let ostajalo dostopno v Rusiji. Kremeljska agencija za regulacijo medijev, je sedaj ustavila napore – Telegram ostaja šifriran. Pristal je le na predajo podatkov o teroristih, v kolikor prejme sodno odločbo.
  • Zamrznjen konflikt med Rusijo in Ukrajino – Donbass – ostaja nerazrešen. Še vedno se poroča o sporadični izmenjavi ognja. Situacijo je zaostril COVID, saj je hermetično zaprl mejo med sprtima stranema. Trpijo večinoma civilisti, ki imajo službe in družine na obeh straneh.

AZIJA:

  • “Afganistnam” je grob še enega imperija. Namen “mirovnega sporazuma” med Talibani in ZDA je ameriški umik, ne glede na zapuščino posredovanja. “Demokratična oblast” v Kabulu je notranje razklana. Talibani pa so v zadnjih letih pridobili kontrolo nad polovico države.
  • Incident med Indijo in Kitajsko v Himalaji, je podžgal nacionalistično gorečnost pripadnikov Modijeve stranke BJP in načel sosedske odnose. Presprašuje se ujetost političnega vodstva v lastno propagando – po večletnim hujskanjem nacionalizma, volilci pričakujejo dejanja, ki bi odražala indijsko moč. Ista težava se pojavlja na kitajski strani, saj je partija “obsedena” z nacionalno suverenostjo.
    • Indija je, v luči spora s Kitajsko, odprla novo polje “boja“. Kot povračilo za incidente, ter dodanim razlogom nacionalne varnosti, je prepovedala uporabo večih kitajskih aplikacij, med katerimi je tudi TikTok. Trenutna poteza naj bi bila komaj začetek, saj postaja tehnološki sektor in medmrežje, del geopolitičnih tekem. (Splošnejši znak trenda je ZDA vs Huawei, ipd).
  • Kaže se, da je srčika trenutne kitajske zunanje politike, Hong Kong (1, 2). S sprejemom varnostnega zakona, je HK de facto postal del celinske Kitajske. V ozadju pristopa kitajske partije je “Xijevo mišljenje“, ki govori o sodelovanju na mednarodnem področju, vendar sočasno poudarja suverenost pri notranje-politčnih vprašanjih.
    • Stanje v HK, ter glede na skupno zgodovino s kitajsko celino, budno opazuje Tajvan. Govori se o pomoči in ponudbah državljanjstva, za HK emigrante.
  • V Kitajski javni sferi se odvija debata o street-stall economy. Gre za poskus revitalizacije ekonomije prek vzpodbujanja lokalnih tržnic s stojnicami. Problem je implementacija načrta na lokalnem nivoju, kjer se pojavi kaos zaradi pomanjkanja nadzora in urbanističnih težav. Kaže se podobnost z “fiaskom” javnih koles. Država je podprla zanos nad noviteto share-economy. Po mestih so se razpasli ponudniki koles za najem, vendar je situacija že v nekaj letih postala kaotična. Koles je bilo preveč, zaradi česar so ležala ob cesti kot smeti; veliko ponudnikov je propadlo; ipd.
  • V orbito je prišel zadnji satelit kitajskega lokacijskega sistema BeiDou, alternativa ameriškemu GPS, ruskemu GLONASS, ter evropskemu Galileo sistemu.
  • Del kitajske strategije glede muslimanskih Ujgurjev v Xinjangu, zajema omejevanje rojstev. Partija je sicer pred nekaj leti sprostila omejitve števila otrok za Han prebivalstvo po državi na tri, vendar sočasno zaostrila številko za Ujgurje. Na papirju imajo lahko tri otroke, vendar prihaja do nepravilnosti. Število potomcev je pogost vzrok za internacijo v “prevzgojitvena taborišča”; sočasno se nosečnice sili v splave in uporabo kontracepcije.
  • Severna Koreja nadaljuje z bipolarno zunanjo politiko. Po eni strani želi režim krizo, prek katere dobi manevrski prostor za pogajanje. Po drugi strani je KJU ohladil dikcijo o vojaškem konfliktu. Z Južne sosede je prihodnost nejasna še zaradi ameriškega umikanja, oziroma krhanja zavezništva med JK in ZDA.
  • Južnokorejska vlada napoveduje sprejem 62 milijard dolarjev vrednega ekonomskega programa, označenega za new deal, prek katerega želi pomagati pri preoblikovanju in pripravi gospodarstva na prihodnost. Program je dvotiren in zajema razvoj zelene ekonomije ter tehnološkega sektorja (5G, AI, etc).
  • Na Japonskem je bil v Tokiju zabeležen večji izbruh COVIDa. Očitki letijo na pomanjkljiv sistem testiranj.
  • Sprejem proti-terorističnega zakona na Filipinih, je s strani analitikov, pospremljen s svarili. Pričakuje se zloraba pooblastil za obračunavanje z opozicijo in političnimi aktivisti. (1, 2)
  • Avstralska vlada je v javnosti sprožila hype o kibernetskem napadu zoper državo. Detajli so megleni, saj ne gre za en večji vdor, temveč postopno rast števila poskusov. Večinski del krivde se vali na Kitajsko.

AMERIKI:

  • Bela hiša je pričela s “testom lojalnosti”, saj poskuša na javne funkcije nastavljati lojalne aparatčike. Sveža razkritja podaja Boltonova knjiga. Administracija je notranje razklana glede politike do Kitajske.
    • Eden večjih uvidov je tudi dejstvo, da je glede na napisano, antagonist zgodbe Bolton sam. Kot Trumpov svetovalec je večkrat silil k agresivnejši zunanji politiki do Irana, Severne Koreje in Kitajske – zaostrovanje je preprečil Trump (ne iz humanizma ali državniških vrlin, temveč na podlagi izolacionizma in MAGA doktrine). Ena izmed Boltonovih zapuščin je propad sporazumov o omejevanju jedrske oborožitve, zaradi česar smo priča novi jedrski tekmi med velesilami.
    • Ameriška vojska pričenja z razvojem arsenal letal. Zaradi napredka protizračnih sistemov, je penetracija sovražnega prostora nevarna (tudi za tako imenovana stealth letala). Prav tako se ZDA udejstvuje v konfliktih, ki ne zahtevajo uporabo najnaprednejše tehnologije (eg za bombardiranje Talibanov se ne rabi dragih najnovejših letal, ki imajo zaradi fizikalnega stresa omejeno življenjsko dobo). Rešitev obeh dilem predstavljajo arsenal letala – obstoječa transportna letala se lahko opremi s pametnimi bombami; bombniki prejmejo cruise rakete, katere izstreljuje izven dosega sovražnih raket.
  • Brazilski Bolsonaro je izpadel pozitiven pri testu na COVID. V maniri svojega vzornika, Kaligule iz ZDA, je nadaljeval z navedbami o uporabnosti HCQ (zdravilo proti malariji), četudi je znanost ovrgla njegovo učinkovitost. Brazilija se medtem ne sooča le s posledicami pandemije, temveč so leta Bolsonarove administracije, državo osamila na mednarodnem področju.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

  • Napovedi Izraela o aneksaciji Zahodnega brega, predstavljajo zaton bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Načrti Netanyahuya zajemajo aneksacijo cca 30% ZB – poteza bo nedvomno podžgala palestinski upor. Obenem je proti aneksaciji tudi del Bibijevih poličnih zaveznikov, med njimi Bela hiša in del vodstva izraelskih naselbin.
  • Turška ekonomija se šibi zaradi pandemije in spornih odločitev Erdogana. Pomoč se obeta prek Kitajskih investicij in posojil.
  • Sirski režim se sooča z gospodarskimi težavami zaradi ostrejših ameriških sankcij. Skupaj s posledicami večletne državljanjske vojne in nastopom pandemije, se presprašuje stabilnost Assadove kontrole.
  • ZDA se spoprijema z nasprotovanjem mednarodne skupnosti glede sankcij zoper Iran. Pompeo je bil “okaran” v varnostnem svetu ZN, saj je Amerika samovoljno torpedirala JCPOA sporazum glede iranskega jedrskega programa. Splošneje se kaže upad ameriškega prestiža in moči, saj je vedno več držav pripravljenih izraziti nasprotovanje.
    • Analiza iransko-ameriških razmer odstira obojestransko zaslepljenost. Obe strani verjameta v “zmago”, s čimer nista pripravljeni do kompromisov.
    • Ogenj je prizadel objekt iranskega jedrskega programa. Škoda bo upočasnila proizvodnjo centrifug za bogatenje urana. Vzrok in detajli niso znani.
  • Libija ostaja evropski problem. Natančneje, se mora EU zediniti glede libijske politike ter nastopiti enotno, ali področje prepustiti proxy spopadu med Rusijo in Turčijo.
  • Afriške COVID prognoze so bile od vsega začetka izjemno negativne. Počasi se kaže, da je Afrika bolj “odporna” od pričakovanj. Tekom zadnjih desetletij se beleži večjo stabilnost in pohitren razvoj večih držav.