Pregled – Junij #4

Dodaten pregled RSS & INFO

SVET:

• Pandemija, skupaj z diplomatsko vojno med ZDA in Kitajsko, krha obseg mednarodnega sodelovanja. Svari se, da lahko deglobalizacijski krč oteži prebroditev pandemije. Glede na disfunkcionalnost ZDA, ter asertivno zunanjo politiko Kitajske, se multilateralne upe polaga na EU.
  • Primer je kriza znotraj WTO, ki zaradi pomanjkanja konsenza ne uspeva vzpostavljati relevantnih trgovinskih norm. Po drugi strani ostaja ključna organizacija, ki bi lahko ob sodelovanju članic, privedla do posodobitve pravil, ter jih s tem naredila primernejše za 21. stoletje.
  • Prognoze glede bodočih razmerij v mednarodni areni so deljene. Optimistična interpretacija napoveduje detant, saj bodo obe velesili (kakor večina držav) preobremenjeni z notranjimi posledicami pandemije. Alternativna naracija govori o novi Hladni vojni, vendar vsebuje več nians. Za nekatere se Hladna vojna ni končala, temveč transformirala v tekmo med obstoječo in rastočo velesilo; pričakuje se porast proxy konfliktov in menjav režimov prek zunanje podpore. Za druge je novo obdobje tekmovalnosti je prav tako stvar zunanje-političnih odločitev udeleženih držav, saj manjka ideološka ločnica med akterji (“komunističnost” Kitajske je stvar debat). Presprašuje se tudi voljo ljudstev do “podpiranja” nove oboroževalne tekme, še posebej glede na težavne posledice COVIDa.

• • ZDA se očita preširoka uporaba sankcij; s pretirano uporabo, ter sočasnem manjšanju ameriškega vpliva v svetu, izgubljajo učinek. Podaljšale so se sankcije zoper Iran, v veljavo stopajo sankcije zoper Sirijo. Nadaljuje se tudi sankcioniranje Huaweia, ter Kitajske zaradi Honk Konga. Vrhunska odločitev so sankcije zoper ICC – povračilo za preiskovanje spornih incidentov ameriške vojske v Afganistanu.
• Stanje ekonomije ostaja pod drobnogledom. Nadaljuje se gradnja konsenza glede nuje po odpisovanju dolga, saj postaja gmota kreditov neodplačljiva. IMF napoveduje večji krč BDPja kot sprva pričakovano. S slabimi obeti se strinja tudi FED.
  • Ne glede na trenutno disfunkcionalnost ZDA, ostaja pomemben člen globalne ekonomije – nižanje ameriške potrošnje bo puščalo ekonomske posledice po celotnem svetu. Ekstremne prognoze svarijo pred kolapsom (petro-)dolarja.
• “Antropološke” analize pandemije kažejo negativen vpliv širjenja (zmotnih) teorij zarot. Prek prikrojevanja faktov izkorišča virus tudi skrajna desnica.
• “Umazana” skrivnost govora o zeleni ekonomiji je dejstvo, da se večina surovin za baterije, solarne panele, ipd, koplje v nerazvitih državah, s pomanjkljivo delavsko in okoljsko zakonodajo.

EVROPA in CENTRALNA AZIJA:

• Vprašanje post-Brexit obdobja ostaja ključna enigma evropskega kontinenta. Upa se na prebroditev nasprotij in nadaljevanje sodelovanja med E3 (de, fr, uk) in EU ter VB. Z evropske strani se pojavljajo očitki, da Johnson ni pripravljen do kompromisov. Nove ankete kažejo na vedno večjo podporo EU med britanskimi volilci.
• Ameriški umik vojakov iz Nemčije se smatra za dodaten žebelj v krsti transatlantskih vezi. Po drugi strani večina Nemcev v umiku ne vidi nič slabega.
• V Veliki Britaniji se razkriva problematika glede zasebnosti appov za spremljanje COVID okužb. Vlada je bila primorana v publikacijo pogodb z ameriškimi tehnološkimi giganti, ki dobivajo dostop do zdravstvenih baz NHS.
• V Franciji se nadaljujejo protesti. Vlada je odstopila od napovedane prepovedi policijskega davljenja.
• Med zahodno kampanjo zoper Huawei, se slednji širi v Rusiji. Kremelj se zaveda, da ne more proizvesti ruske 5G opreme. Edina izbira so zahodni ali kitajski dobavitelji – glede na sankcije in hladne razmere z zahodnimi državami, se izbira “manjše zlo” (kitajski hardwear). Obenem Beijing nima razloga za povzročanje težav kremeljskemu režimu – zavezniku v mednarodni areni.
• V Rusiji so se pričele volitve za potrditev ustavnih sprememb, ki bi Putinu omogočale nadaljnjo ohranjanje oblasti. Opozicija očita režimu prikrojevanje glasov.

AZIJA:

• V Pakistanu se sredi pandemije odvija vojaško posredovanje zoper upornike v provinci Balochistan. Geografsko je regija razdeljena med Pakistan, Iran in Afganistan. Vodstvo pakistanskega dela Balochistana očita centralni vladi okupacijo. Trenutna trenja se nadaljujejo vse od leta 1948.
  • Pakistanski vladi se sočasno očita slab odziv na pandemijo – težave javnega zdravja preraščajo v politična trenja. Vodstvo medtem, v imenu reševanja ekonomije, nadaljuje z odpiranjem družbe.
• Indija nadaljuje spust v pandemski kaos. Absolutne številke so zavajujoče, saj je večina trenutnih okužb v večjih mestih. Sočasno se zaznava porast okužb na podeželju in dosedaj manj prizadetih regijah. Modijeva vlada napoveduje sprejem nove delovne zakonodaje. Spremembe naj bi olajšale prebroditev ekonomskih posledic COVIDa, vendar na račun slabše zaščite delavcev.
• V Himalaji se ohlaja spopad med Indijo in Kitajsko, saj se vodstvo obeh držav sooča z drugimi/večjimi težavami. Zgodovinsko je trenutna eskalacija “ponovitev” spopada iz leta 1967 (1, 2), ki se je prav tako ohladil po nekaj tednih. Zanimiv je pregled mnenj na kitajskih socialnih omrežjih, saj partija ni izdala natančnih informacij o žrtvah in poteku dogodkov. Predpostavlja se, da partija ne želi dodatno podžigati patriotsko gorečnost.
• Mednarodna skupnost se še vedno prilagaja na asertivnejšo kitajsko zunanjo politiko. Analize stanja in kitajske moči so različne. Nekateri menijo, da kitajska ne more zmagati tehnološke tekme glede razvoja AI. Pojavljajo se svarila o “mednarodnem” obsegu kitajskega nadzornega aparata, ter rastočem medijskem vplivu. Notranjepolitično se obljublja reformo gospodarstva, vendar detajli in resnost namer niso jasni.
  • Iz Kitajske se pojavljajo svarila glede stabilnosti jeza na reki Yangtze. Visoka količina padavin, ter napake med gradnjo, lahko privedejo do kolapsa.
  • Na Havajih se je odvil diplomatski sestanek med ZDA in Kitajsko. Obljublja se umiritev trenj in nadaljevanje konstruktivnega dialoga, vendar ostaja večina analitikov skeptičnih. (1, 2, 3)
• Severna Koreja je porušila stavbo s pisarnami za kontakt med državama, ter grozila z vojaškim posredovanjem zoper južno sosedo. Potek dogodkov sledi klasični severnokorejski skripti eskalacije in pomiritve, prek katere si režim izgrajuje manevrski prostor v diplomaciji. KJU že obljublja ustavitev zaostrovanja.
• Vietnam ohranja status uspešne zajezitve COVIDa z minimalnimi sredstvi.

AMERIKI:

• Kaligula v Beli hiši nadaljuje s samodestruktivno politiko. S predsedniško odredbo je do konca leta ukinil izdajo delavnih viz. Disproporcionalno bo prizadet tehnološki in znanstveni sektor (1, 2). Šušlja se tudi u ustavitvi programa, ki omogoča zaposlovanje tujih STEM študentov. Za piko na i, je administracija, glede na navedbe Faucija, ukinila zvezna sredstva za raziskovanje COVIDa.
  • Boltonova knjiga o Trumpu se že pojavlja na medmrežju, ter potrjuje domneve o Trumpovi narcisoidnosti. Njegova primarna skrb so prihajajoče volitve, ne nacionalen interes. Navedbe govorijo o paktiranju s tujimi voditelji; nerazumevanju kompleksnih tematik; nepoznavanju zaveznic; etc (1, 2, 3).
  • Kaotičnost administracije se pričenja čutiti v padcu javne podpore. Shod v Tulsi je imel manjši obisk od pričakovanj. Skupaj z navedbami o “upočasnitvi testiranja, ker se odkriva preveč okužb” in nejasnostmi glede zvezne pomoči pri testiranju, se hiša kart ruši – resničnostni šov se bliža finalu.
  • Politika administracije je privedla do novih menjav v Pentagonu, kjer se izriva strokovnjake ter nastavlja lakaje. Klika Trumpovih privržencev medtem kandidira za kongres. Vrhovni tožilec Barr se je medtem, s pomočjo blokiranja republikanskega senata, izognil impeachmentu zaradi sporne odstavitve tožilca v NY.
• V ZDA se nadaljuje debata o policijski reformi. Govor o ukinitvi financiranja se razumeva napačno – ne gre za ukinitev policije, temveč prevetritev pristopov in izgradnjo socialnih programov. Veliko družbenih problemov (revščina; odvisnost; psihične težave) pada na pleča policistov, četudi niso za to usposobljeni. Politične obljube o široki reformi so že naletele na blokiranje republikanskega senata.
  • Policija se vrača v avtonomno cono v Seattlu (CHAP). Slednja je bila ustanovljena med protesti v začetku junija. V naslednjih tednih se je odvilo več strelskih incidentov, pri katerih policija zaradi blokad ni mogla posredovat. V situacijo se je vtikal Trump, ki je želel CHAP razdreti z vojsko, vendar je tako imenovano “pomoč” odklonil župan Seattla.
• Brazilija se še vedno šibi pod pandemijo in lokalno Kaligulo. Največ posledic nosijo avtohtoni prebivalci, ter revnejši sloji. Bolsonaro medtem podpihuje polarizacijo med levico in desnico, ter grozi z uporabo vojske.
  • • Kaos Bolsonarove administracije odraža tudi preiskava in aretacija ministra, ter pobeg drugega ministra v ZDA. Mednarodna skupnost medtem blokira nastavitev Bolsonarovega gorečneža na čelo Svetovne banke.

BLIŽNJI VZHOD in AFRIKA:

• Sirski režim je (zaenkrat) preživel notranji razkol, vendar so na obzorju nove težave. Ekonomija se šibi po večih letih državljanske vojne, ter pojavom COVIDa, sedaj stopajo v veljavo poostrene ameriške sankcije. Slednje omogočajo ZDA razširjeno sankcioniranje držav, podjetij in posameznikov, ki imajo ekonomske vezi z režimom. Nekateri opazovalci svarijo, da bodo sankcije sicer otežile življenje režimu, vendar sočasno poslabšale tudi življenje ljudi.
• V Izraelu se nadaljuje pot k aneksaciji Zahodnega brega. Netanyahu govori o “prevzemu” nekaterih sosesk. Palestinska stran ostaja zaskrbljena, saj zahteva del njegove kohorte, prevzem celotnega področja. (1, 2)
• Savdsko vojaško posredovanje v Jemnu, ter interne posledice znotraj monarhije, povzročajo rast javnega interesa glede regionalne politike režima.
• NATO bo raziskal pomorski incident med turško in francosko mornarico, ki se je odvil pred libijsko obalo. Srčika spora je uveljavljanje orožarskega embarga – državi, obe članici NATA, podpirata različne frakcije libijske državljanske vojne. Amerika je podaljšale tudi sankcije zoper Iran – podpornika Assada.
• V libijsko državljansko vojno se vmešava Egipt. Sisijev režim je napovedal posredovanje na strani Haftarjeve LNA (Benghazi), če nasprotna GNA (Tripoli) prečka geografsko linijo med Sirto in Jufro. Pred nekaj tedni je bila ustavljena Haftarjeva ofenziva zoper Tripoli, ter pričet umik nazaj proti vzhodu države. Proxy spopad, v katerem je udeleženih več zunanjih sil, še zdaleč ni razrešen.